Tik pred najkrajšimi, a menda tudi najbolj veselimi dnevi v letu, smo se odločili, da na primerjalnem ocenjevanju preverimo, kaj boste v praksi lahko doživeli, ko boste zaklicali: »Natakar, taksi, prosim!«
Naročanje taksijev v Sloveniji ni tako popularno kot v kakšni drugi državi, a v določenih primerih je ravno taksi tisti, ki vas lahko najhitreje popelje do cilja. Zagotovo to ni najcenejša možnost, v večini primerov gre za najdražjo.
Izvedli smo ocenjevanje javnih polnilnih postaj za električne avtomobile. Njihovo število se z leti povečuje, v tokratnem ocenjevanju pa smo želeli preveriti predvsem uporabniško izkušnjo.
Medtem ko z avtomobilom z vgrajenim motorjem na notranje zgorevanje ob prazni posodi za gorivo zapeljemo na najbližjo bencinsko črpalko, pa je polnjenje električnih avtomobilov nekoliko bolj specifično. Poleg tega, da načeloma traja dlje kot točenje goriva, je najbolj optimalno, da zanj uporabimo čas, ko je avtomobil parkiran.
Tokratno primerjavo smo izpeljali nekoliko drugače kot običajno, saj smo pregledali dve vrednosti porabe goriva pri osebnih avtomobilih, registriranih v Sloveniji. Ugotoviti smo želeli, kakšna je razlika med homologirano (torej na prodajnem mestu in v katalogih označeno) ter dejansko porabo goriva, ki so jo potrošniki izmerili v vsakdanjem življenju.
Med 50 največkrat registriranimi avtomobili z dizelskim ali bencinskim pogonom je kar nekaj modelov s podobno velikim in močnim motorjem, pri katerih lahko porabo goriva spremljamo skozi daljše obdobje. Izkaže se, da se pri tovarniških podatkih z leti poraba vidno zmanjšuje, medtem ko v praksi pogosto ostaja na praktično enaki ravni. Tako v povprečju raste razlika med označeno in dejansko porabo goriva.
Primerjava laboratorijskih meritev z realno porabo goriva.
Ocenjevanje toaletnih prostorov na slovenskih železniških postajah.
Ocenjevanje toaletnih prostorov na počivališčih ob slovenskih avtocestah.
Zaradi napačnih oglaševanih vrednosti Slovenci za gorivo vsako leto odštejemo dobrih 100 milijonov evrov več!
Please wait...