V šestnajstih slaščičarnah v šestih mestih po Sloveniji smo preverili, kako označujejo in informirajo potrošnike o alergenih v njihovi ponudbi.

Alergije na hrano so v zadnjem času vedno bolj pogoste in vplivajo na kakovost življenja številnih potrošnikov. Pred leti smo preverili, kako v slaščičarnah označujejo alergene in ugotovitve niso bile najboljše, zato smo se odločili, da jih letos ponovno obiščemo.

Primerjalno ocenjevanje je pokazalo, da se stanje ni bistveno izboljšalo, saj nobena slaščičarna ni prejela ocene zelo dobro.

• 4 slaščičarne so bile ocenjene dobro,
• 3 povprečno
• 5 pomanjkljivo in
• 4 nezadovoljivo.

Ocena prodajnega mesta

Prisotnost alergije na hrano pomembno vpliva na kvaliteto življenja, predvsem na družinske aktivnosti in socialno življenje ne le bolnika, ampak celotne družine. Zato je še toliko bolj pomembno, da jim obrati javne prehrane z ustreznim označevanjem alergenov pridejo nasproti.

V vsako pregledano slaščičarno smo se odpravili kot običajni potrošniki, s predpostavko, da imamo eno od alergij na hrano (npr. na orehe ali gluten).

Oseba s katero koli alergijo verjetno nima ne potrebe ne želje, da bi s tujci delila informacije o svojem zdravstvenem stanju, zato smo najbolje ocenili tista prodajna mesta, ki so imela alergene označene na meniju oziroma ponudbi, na voljo na vsaki mizi, ali navedbo alergenov na dovolj velikem plakatu oziroma zaslonu na dobro vidnem mestu.

Katere so najpogostejše pomanjkljivosti pri označevanju alergenov?

Pri oceni smo upoštevali tudi, ali je na seznamu navedena celotna ponudba živil in pijač, ki je na voljo v slaščičarni.

1. Označevanje alergenov v ponudbi napitkov. Najpogosteje v obratih pozabijo označiti alergene v ponudbi napitkov in posebno oziroma sezonsko ponudbo.
2. Med pomanjkljivostmi pri navajanju informacij o alergenih je tudi nepopolno označevanje glutena. Večinoma je označeno le, da izdelek vsebuje gluten, ne pa tudi, za katero vrsto žita gre, npr. za pšenico, rž, ječmen … Ta informacija je pomembna, saj so posamezna žita lahko vir drugih alergenov (npr. specifičnih beljakovin v žitu).
3. Pomanjkljivo so označeni tudi oreščki. Ponudniki pozabijo označiti, za katero vrsto oreščkov gre, npr. mandeljne, lešnike, orehe … Ni nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov. Zato smo bili pri oceni prodajnega mesta posebej pozorni tudi na te navedbe.

Le dve slaščičarni, Zvezda in Dulcis, sta pri oceni prodajnega mesta prejeli oceno zelo dobro. Obe sta imeli informacijo zapisano v meniju, ki je bil na voljo na vsaki mizi. Prav ta sta imeli najbolj celovito označeno ponudbo živil in pijač. Žal pa pri obeh slaščičarnah noben od seznamov ni vseboval imena žita, ki vsebuje alergen in vrsto oreščka.

Pet slaščičarn je prejelo oceno nezadovoljivo:

• V slaščičarni Vigo ice cream niso imeli pisnih informacij za slaščice, informacije so lahko podali le za določene okuse sladoledov in ne za vse, ki so bili v času obiska v ponudbi.
• V slaščičarni Piran smo dobili pisno informacijo za tortice, ki jih med poletjem sploh ni v ponudbi, manjkale pa so informacije o trenutni ponudbi.
• V slaščičarnah kavarna Triglav in Pilea seznam imajo, a nam ga kljub prošnji niso hoteli dati v vpogled.
• Kljub zakonodajni zahtevi seznama oziroma pisnih informacij o alergenih na prodajnem mestu slaščičarne Ilich nismo dobili.

Ocena znanja in načina dela osebja

Poleg pisne informacije o alergenih v ponudbi slaščičarn, ki je obvezna, je pomembno, da je o vsebnostih alergenov in nevarnostih za potrošnika pravilno poučeno in seznanjeno osebje, ki je zaposleno v slaščičarni.

Zato nas je zanimalo, koliko o alergenih v živilih ve osebje in kakšen je njihov način dela oziroma kako preprečujejo navzkrižno kontaminacijo živil z alergeni.

Prosili smo jih, naj nam priporočijo, kateri izdelek iz ponudbe naj naročimo, da ne bo vseboval določenega alergena (npr. orehov, glutena …). Znanje smo preverili tako pri osebju, ki streže za mizo kot pri osebju pri ponudbi sladoledov.

Najboljše znanje o alergenih je pokazalo osebje v slaščičarni Q kavarna, saj so bili s tematiko seznanjeni in so takoj vedeli kje poiskati informacije. Prav tako so imeli za vsak okus sladoleda ločen pribor za postrežbo, kar je eleganten način za izogib navzkrižni kontaminaciji.

Pet slaščičarn je prejelo oceno nezadovoljivo:

• V slaščičarni Kavarna Triglav so po izčrpnem iskanju okusov sladoleda brez glutena, postregli sladoled v skodelici in ga okrasili z vafljem (vsebuje gluten).
• V slaščičarni Dulcis osebje ni bilo seznanjeno, da se seznam alergenov nahaja na koncu menija s ponudbo.
• Slaščičarne Ilich, Piran in Vigo ice cream tudi z vidika znanja osebja niso zanesljive, saj smo po večini dobili zgolj priporočila na pamet, ki pa jih zaradi odsotnosti informacije o alergenih potrošnik ne more preveriti.

Primerjava s pregledom pred leti: bolje so obveščeni o problematiki, a je odziv še vedno nezanesljiv

V primerjavi s pregledom slaščičarn, ki smo ga izvedli v letu 2017, smo pri označevanju in podajanju informacij o alergenih v ponudbi opazili izboljšanje pri petih slaščičarnah, medtem ko je stanje pri petih nespremenjeno.

Poslabšanje smo zaznali pri štirih:

1. V slaščičarni Ilich je bila pisna informacija o alergenih v ponudbi pred leti pomanjkljiva, med tokratnim pregledom pa pisne informacije sploh ni bilo.
2. V slaščičarni Dulcis so imeli pred leti bolj izobraženo osebje, tokrat je bilo namreč prepričano, da seznama alergenov sploh nimajo, čeprav smo ga opazili na koncu menija s ponudbo na mizi.
3. Podobno je bilo pri osebju v slaščičarni Rendes vouz znanje pred leti boljše, tokrat je bilo zmedeno in ni poznalo problematike, šele na izrecno prošnjo smo dobili seznam alergenov.
4. Pri slaščičarni Pilea (prej: Rustika) so pred leti imeli seznam alergenov, tokrat pa smo ga dobili na zahtevo za določene izdelke, seznama nam niso hoteli dati v pogled.

Naš nasvet

1. Če ste alergični na hrano, vam vsekakor svetujemo, da ne zaupate zgolj priporočilu osebja, ampak vedno zahtevate pisno informacijo.
2. Izogibajte se slaščičarnam, ki nimajo pisnih informaciji o vsebnosti alergenov v ponudbi.

 Preberite več: Alergeni v hrani: kaj je dobro vedeti?