Navadni jogurt bi moral biti pomemben del naše vsakodnevne prehrane, saj je čudovito živilo, hranljivo in obenem lahko.
Prehranska stroka ga uvršča med beljakovinska živila, enako kot meso, vendar je veliko cenejši, saj lahko liter ali kilogram navadnega jogurta stane le nekaj več kot evro, kilogram najcenejšega svežega mesa pa vsaj 3 evre, pa še pripraviti ga moramo. Tisti z manj maščob je lahko osvežilna pijača za malico ali po športu, gostejši in bolj masten pa je odlična sladica, kadar mu dodamo malo medu in oreščkov.
1 €približno stane liter jogurta 3,9 gbeljakovin je v 100 g jogurta 10 000 000 000zdravju koristnih bakterij je v 100g jogurta |
Na trgu je danes veliko vrst jogurta in fermentiranih mlečnih izdelkov. Čvrst jogurt je tisti, ki ga mlekarne fermentirajo kar v prodajnem lončku, tekočega fermentirajo v cisternah, ga ohladijo, mešajo in polnijo v prodajno embalažo. Lahko mu dodajo pripravke iz sadja ali zgoščene in pasterizirane sokove. Fermentirani mlečni napitki pa so izdelki, ki jim dodajo vodo in druge sestavine, tudi aditive, vsebujejo pa lahko manj kot 50 % jogurta.
Preverite na spletni strani ZPS: Primerjalni test navadnih tekočih jogurtov jogurtov | |
Malo kalorij, veliko hranil, a samo če je NAVADNI! |
|
povprečne vrednosti v g/ 100g energija 73 kcal (307kJ) beljakovine 3, 9 g maščobe 3, 5 g sladkorji 4, 5 g sol 0,3 g |
Navadni jogurt je tudi vir kalcija in vitamina D ter vitaminov B, ne manjka pa mu niti selena in cinka, mangana in magnezija ter vitaminov A in E. Res skoraj popolno živilo, le vitamina C je malo. A sveže sadje in zelenjava se dobro podajo k prelivu iz navadnega jogurta. Dobro ga je piti ali jesti ob večjih obrokih tako, da dnevno použijemo vsaj 300 gramov tega odličnega mlečnega izdelka.
Kaj je JOGURT?
Jogurt je fermentirani mlečni izdelek, ki nastane tako, da se mleku (kravjemu, kozjemu, ovčjemu, bivoljemu itd.) doda kulturo mlečnokislinskih bakterij, ki s fermentacijo s pomočjo encima, imenovanega laktaza, spremenijo mlečni sladkor ali laktozo v mlečno kislino. Mlečna kislina mleko zakisa, kar povzroči spremembo teksture v obliko želeja oziroma spremembo iz tekoče v pol tekočo snov.
Codex Alimentarius (mednarodni standardizacijski organ za hrano in živila pri SZO ) določa, da mora jogurt fermentirati le z določenimi bakterijskimi kulturami (Streptococcus thermophilus in Lactobacillus delbrueckii subsp. Bulgaricus), da ga lahko poimenujemo JOGURT, vsi ostali podobni fermentirani mlečni izdelki pa se lahko imenujejo le fermentirana mleka. |
Navadni jogurt je zdravo živilo za vsak dan
Čeprav je preteklo že več kot sto let, odkar je znanstvenik in nobelovec Mečnikov mlečnokislinskim bakterijam pripisal vlogo pri vzdrževanju zdravja, pa še danes ne vemo povsem natančno, kakšen je njihov učinek v celoti. Človek mlečnokislinske bakterije uporablja za konzerviranje živil, predvsem mleka, zelja ali repe, kumaric, salam, na daljnem vzhodu pa te bakterije uporabljajo za ohranjanje hranilne vrednosti rib. V zadnjih dvajsetih letih pospešeno raziskujejo, kako mlečnokislinske bakterije učinkujejo na zdravje oziroma kako jih lahko uporabimo za zdravljenje nekaterih bolezni.
V EU je za navadni jogurt odobrena zdravstvena trditev, ki se glasi: "Žive kulture v jogurtu ali fermentiranem mleku izboljšujejo prebavo mlečnega sladkorja (laktoze) pri posameznikih, ki imajo težave pri njegovi prebavi." |
Doma narejen jogurt
Navadni jogurt si lahko pripravite tudi doma. Mleko segrejte do temperature 80 oC, dodate lahko čajno žličko mleka v prahu, da bo jogurt čvrstejši. Mleko ohladite na približno 42 oC in mu dodajte od 3 % do 5 % svežega jogurta (približno eno veliko jedilno žlico za vsak dcl mleka). Najbolje je, da uporabite navadni čvrsti jogurt v lončku. Jogurt bo nastal v 4 do 6 urah. Paziti pa morate, da se temperatura ne zniža pod 38 oC.
Popestrite si jedilnik z jogurtom
Navadni jogurt lahko uporabite kot preliv za kuhano zelenjavo ali za solato. Jogurtu lahko dodate žličko medu in nekaj orehov in dobili boste zdrav posladek ali malico. Če na dan pojeste en kilogram navadnega jogurta, vam tisti dan ni treba imeti na jedilniku mesa. S tem boste veliko naredili za zdravje, pa tudi za okolje, saj proizvodnja mleka oziroma jogurta precej manj obremenjuje okolje kot proizvodnja mesa. Ta je znan onesnaževalec (pri proizvodnji mesa se sprosti veliko CO2 in porabi veliko vode).