Zaradi napačnih oglaševanih vrednosti Slovenci za gorivo vsako leto odštejemo dobrih 100 milijonov evrov več!

Poleg izgube vrednosti pogonsko gorivo pomeni največji strošek uporabe avtomobila. Podatek o porabi goriva zato pomeni eno od najbolj pomembnih meril pri izbiri ustreznega modela in motorja. A vsak lastnik avtomobila je v svoji denarnici že občutil razliko med uradnimi podatki in realno porabo goriva. Potrošniške in okoljevarstvene organizacije že nekaj let opozarjamo, da se ta razlika vse bolj povečuje, pri čemer vsi avtomobili ne `lažejo´ enako. Preverili in ocenili smo razliko med dejansko in uradno porabo goriva pri avtomobilih, ki jih je največ na naših cestah, ocenjevanje smo opravili pri 25 najbolj pogostih modelih z dizelskim in bencinskim motorjem.

Več informacij, tabele in konkretni podatki

Kako smo ocenjevali
Za osnovo ocenjevanja smo vzeli evidenco registriranih vozil, ki jo dvakrat na leto (po 31. 12. in 30. 6.) objavijo na spletni strani Nacionalnega interoperabilnega okvirja (NIO). V tej bazi so objavljeni tudi podatki o kombinirani porabi goriva iz homologacijskega kartona. Za podatke o realni porabi goriva smo se zatekli na nemški spletni portal www.spritmonitor.de, ki predstavlja eno od najbolj obširnih baz podatkov v Evropi. Podatke na portal pošiljajo vozniki avtomobilov, večinoma iz Nemčije, a med uporabniki so tudi vozniki iz drugih držav. Omenjeni portal je referenca tudi za nekatere ostale raziskave s področja porabe goriva, hkrati pa je nemški avtomobilski trg največji v Evropi in zato lahko uporabna referenca tudi za Slovenijo.

Ločili smo avtomobile z bencinskim in dizelskim motorjem

Na ta način smo želeli izpostaviti tudi morebitne razlike med obema vrstama pogonskega goriva. Hkrati smo iz podatkov lahko izluščili tudi nekaj dodatnih zanimivih primerjav, denimo, kako se je poraba goriva spreminjala med enakimi avtomobili različnih generacij. Pri iskanju ustreznih primerjav po posameznih letnikih avtomobilov smo si pomagali z evropskim standardom za dovoljene izpuste, ki mu morajo ustrezati avtomobili, prodani v določenem obdobju.

Večina avtomobilov v ocenjevanju ustreza standardom Euro 3, Euro 4 in Euro 5. Ne pri dizelskih ne pri bencinskih motorjih še ni prodanih dovolj avtomobilov, ki bi ustrezali najnovejšemu standardu Euro 6, da bi se uvrstili med najbolj pogostih 25. Je pa v obeh seznamih kar nekaj avtomobilov, ki so starejši od 15 ali celo 20 let, en model (dizelski VW Golf) sodi celo v čas pred letom 1993 in, torej, nosi oznako Euro 0. S slovensko registracijo se jih še vedno vozi več kot 2500 …

Razkorak med oglaševano in dejansko porabo večji pri novejših avtomobilih in tistih z dizelskim motorjem
Že na prvi pogled je razvidno, da držita dve ugotovitvi okoljevarstvenih in potrošniških organizacij: pri novejših avtomobilih je razlika med uradno porabo goriva (zapisana v homologacijskih dokumentih) in realno porabo pri potrošnikih višja kot pri starejših avtomobilih, hkrati pa je ta razlika občutnejša pri avtomobilih z dizelskim motorjem. Skladno s tem je tudi višji strošek, ki ga mora potrošnik plačati za gorivo, pri dizelsko gnanih avtomobilih bolj izrazit kot pri bencinskih. V povprečju vozniki vsako leto za gorivo porabijo dobrih 88 evrov več, če prevozijo 10.000 km oziroma 132 evrov, če prevozijo 15.000 km z dizelskim motorjem, medtem ko je pri bencinskem motorju dodaten strošek doseže nekaj manj kot 72 oziroma 108 evrov.

Morda se te številke zdijo nizke, a jih je pri vsakem lastniku treba pomnožiti z nekaj leti uporabe avtomobila, ko pa jih preračunamo na število avtomobilov, ki jih obravnavamo, se preselimo v povsem drugačne finančne sfere. Prvih 25 modelov po številu registracij namreč pomeni skoraj 80 tisoč avtomobilov z dizelskim in 108 tisoč z bencinskim motorjem. Če v povprečju vsak lastnik prevozi 10.000 km, vsi skupaj vsako leto za gorivo plačajo dobrih 15 milijonov evrov več, kot so jim obljubili ob nakupu. Ker po nekaterih podatkih Slovenci v povprečju letno prevozimo blizu 15.000 km, škoda zaradi napačnih podatkov o porabi zgolj pri 50 obravnavanih modelih doseže več kot 22,5 milijona evrov. Ko obravnavo razširimo na vse v Sloveniji registrirane avtomobile, pridemo do ocene, da bi lahko vsako leto privarčevali vsaj 130 milijonov evrov, če bi podatki o porabi goriva, ki jih objavljajo proizvajalci, vsaj približno držali.

Tako pa smo soočeni z dejstvom, da je pri dizelskem avtomobilu sicer treba v povprečju upoštevati vsaj 15,6-odstotni pribitek, a pri novejših avtomobilih razlika med realnimi in laboratorijskimi vrednostmi lahko preseže 35 odstotkov.

Pri dizelskih motorjih najmanj resnicoljubni pri VW Passatu, Touranu in Golfu …
Kot najmanj resnicoljuben se je izkazal VW Passat z dvolitrskim dizelskim motorjem z močjo 103 kW. Le za odtenek boljša sta VW Touran in VW golf z 1,6-litrskim dizelskim motorjem z močjo 77 kW. Na drugi strani razpredelnice so štirje Volkswagni Golfi in Citroën Xsara Picasso starejšega datuma, ki uradno izmerjene porabe v realnem svetu ne presegajo za več kot 10 odstotkov. Izpostaviti velja predvsem Golfa z 1,6-litrskim dizelskim motorjem z močjo 77 kW, ki ustreza standardu Euro 4, in je, torej, predhodnik avtomobila, ki je pri ocenjevanju dobil eno od najslabših ocen. Seveda ne smemo mimo legendarnega dizelskega VW Golfa iz časov slovenske osamosvojitve, saj po podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti o uradni porabi goriva (takrat jih še ni bilo treba objaviti na enak način kot danes), v realnem prometu kupci porabijo celo za 5 odstotkov manj.

… pri bencinskih pa pri Oplu Corsi in Renaultu Cliu
Pri avtomobilih z bencinskim motorjem so razlike med uradno in v prometu izmerjeno porabo goriva pri 25 najbolj pogosto registriranih modelih v povprečju sicer manjše od 10 %, a tudi pri njih dva modela izstopata. Pri Oplu Corsi z 1,4-litrskim motorjem z močjo 74 kW je razlika več kot 25-odstotna, več kot 23-odstotna pa je tudi pri Renaultu Cliu z 1,2-litrskim motorjem z močjo 54 kW. Oba ustreza standardu Euro 5.

Novejši avtomobili večinoma ne porabijo manj od starejših modelov
Pri našem ocenjevanju, ki je usmerjeno v izpostavitev razlike med uradnimi in realnimi vrednostmi, se nismo opredelili do absolutne porabe goriva, ki pa seveda najbolj določa `čistost´ posameznih modelov. Med obravnavanimi 25 najbolj pogostimi avtomobili z bencinskimi motorjem se realna poraba giblje med 5,97 in 8,01 litra, povprečno to pomeni 6,83 litra bencina na 100 km.

Najbolj popularni avtomobili z dizelskim motorjem v povprečju porabijo za dobrih 14 odstotkov goriva manj kot bencinski. Tudi pri njih sodobnejši motorji niso v ospredju. Tako, denimo, prav vsi Golfi, izdelani po letu 2000, porabijo več kot Golf izpred 25 let, najmanj, 4,76 oziroma 4,78 litra dizla na 100 km pa porabita dva Renaulta Clia, stara dobrih 10 let. Tako kot Clie pri bencinskih tudi pri dizelskih motorjih v posebnem okvirju primerjamo Golfe različnih generacij.

Slovenci v povprečju vozimo precej stare avtomobile, zato bi bilo zelo težko izpostaviti zmagovalca ocenjevanja. Če bi ta naslov namreč podelili več kot 25 let staremu avtomobilu, bi to pomenilo, da sprejemamo njegovo siceršnjo okoljsko nesprejemljivost, saj sodobni standardi še zlasti pri dizelskih motorjih dovoljujejo bistveno manjše izpuste nevarnih snovi. Zato naj bo tokratno ocenjevanje predvsem opozorilo potrošnikom, da za stroške goriva porabijo bistveno več, kot so jim obljubljali ob nakupu avtomobila, hkrati pa se je izkazalo, da je ta razlika vse večja, poraba goriva v zadnjih 25 letih pa ni bistveno padla, pri nekaterih modelih pa se je na cesti celo povečala.