Medtem ko z avtomobilom z vgrajenim motorjem na notranje zgorevanje ob prazni posodi za gorivo zapeljemo na najbližjo bencinsko črpalko, pa je polnjenje električnih avtomobilov nekoliko bolj specifično. Poleg tega, da načeloma traja dlje kot točenje goriva, je najbolj optimalno, da zanj uporabimo čas, ko je avtomobil parkiran.
Moč polnjenja, ki jo potrebujemo, je zato odvisna predvsem od časa, ko avtomobila ne bomo rabili. V nadaljevanju omenjamo najbolj tipične primere polnjenja in navajamo, kdaj so najbolj primerni. Navedeni primeri veljajo za vse avtomobile, medtem ko imajo lastniki avtomobilov znamke Tesla na voljo tudi posebne polnilnice, na katerih drugih avtomobilov ni mogoče polniti.
Opozarjamo, da so navedene moči okvirne in da se zaradi izgub baterije polnijo počasneje, kot bi pokazal zmnožek največje moči in časa.
 |
| Tipična vtičnica na električnem avtomobilu. Zgornji del pripada standardu Type 2 (polnjenje preko vtičnice šuko, na domači polnilnici ali javni polnilnici z izmeničnim tokom – AC), celotna vtičnica pa ustreza standardu CCS (Combined Charging System) in omogoča (ultra) hitro polnjenje z enosmernim tokom. Včasih je spodnji del dodatno zaščiten in ga je treba posebej odpreti. |
Običajna vtičnica (šuko)
Večina nas ima doma 10-ampersko varovalko, kar pomeni, da polnjenje na običajni vtičnici poteka z močjo približno 2,3 kW. V desetih urah na ta način bateriji dovedemo dobrih 20 kWh energije. To pri srednje velikih avtomobilih zadošča za več kot sto kilometrov vožnje. Takšno polnjenje lahko izvajamo vsakodnevno doma ali na delovnem mestu, gre pravzaprav za dopolnjevanje dnevno porabljene energije. V povprečju Slovenci namreč prevozimo približno 50 kilometrov na dan. Hitrost polnjenja lahko povečate na 3,6 kW, če imate 16-ampersko varovalko. Za vtičnice šuko je na voljo poseben kabel z vgrajeno prenosno polnilno postajo, na drugi strani je priključek Type 2.
Domača polnilna postaja
Za bolj udobno polnjenje z manj izgubami tudi doma lahko namestite polnilno postajo. Moč polnjenja lahko doseže tudi 11 kW, a je vprašanje, če to res potrebujete (pa tudi, če avtomobil podpira trifazno polnjenje). V tem primeru bi namreč avtomobil čez noč teoretično napolnili tudi s 130 kWh, tako velike baterije pa nima praktično noben model.
Je pa priporočljivo, če doma namestite dinamično pametno polnilno postajo, ki bo največjo moč v baterijo avtomobila pošiljala zgolj v primeru, ko ne bo delovala nobena druga energijsko potratna naprava, prav tako lahko nastavite čas polnjenja, denimo v nižji tarifi ali v času, ko sončna elektrarna deluje z največjo močjo (nastavitev časa polnjenja sicer omogoča tudi večina avtomobilov). Na domačih polnilnicah je običajno že prisoten priključni kabel (priključek Type 2), kar pohitri vsakokratno priključevanje avtomobila.
Javne polnilnice z izmeničnim tokom (AC)
Večinoma jih boste srečali v mestih, ob turističnih znamenitostih, trgovinah in drugih javnih parkiriščih. Za priključitev boste potrebovali svoj kabel (priključek Type 2). Moč polnjenja dosega 11 ali 22 kW. Večina električnih avtomobilov polnjenja z večjo močjo ne omogoča, pri nekaterih lahko zanjo doplačate.
Tovrstne polnilnice so namenjene uporabi med daljšim postankom, denimo obiskom mesta, nakupovanjem, obedovanjem v restavraciji in podobno. V dveh urah boste avtomobilu dovedli za dobrih sto (ob moči polnjenja 11 kW) ali dobrih dvesto kilometrov (22 kW) energije. Polnilna mesta z izmeničnim tokom so lahko del hitrih polnilnic na tranzitnih poteh, a tudi v tem primeru polnjenje ne poteka z večjo močjo kot 11 ali 22 kW.
(Ultra) hitre polnilnice z enosmernih tokom (DC)
Postavljene so ob tranzitnih poteh, saj omogočajo polnjenje z močjo vse do 350 kW ali celo 500 kW. Največje moči lahko izkoriščajo le avtomobili z 800-voltnim sistemom, večina električnih avtomobilov omogoča polnjenje z največjo močjo od 100 do 150 kW. To pomeni, da boste v pol ure baterijo napolnili za 250 do 350 kilometrov. Naloga takšnih polnilnic je torej podobna kot pri bencinskih servisih – nanje se boste priključili predvsem takrat, ko boste na poti in bo pomembno, da čim hitreje dobite dovolj energije za brezskrbno nadaljevanje vožnje.
Opozarjamo, da mora biti za polnjenje z najvišjimi močmi baterija pripravljena (ogreta), moč polnjenja se zmanjša, ko je baterija več kot 80-odstotno polna. Vsak avtomobil ima tipično krivuljo (ultra) hitrega polnjenja, ki pokaže, da je največja moč pogosto omejena na ne nujno zelo široko območje polnosti baterije.
Prav tako je moč polnjenja odvisna od zasedenosti polnilnega mesta. V Sloveniji trenutno večina hitrih polnilnic omogoča polnjenje z močjo 50 kW, počasi se povečuje tudi število polnilnih mest s 75, 100 ali 150 kW moči, hkrati se že pojavljajo polnilna mesta s 350 kW-polnilnicami, ki jih bo seveda v prihodnosti vse več.
Na (ultra) hitrih polnilnicah uporabljamo kabel s priključkom CCS, ki je del polnilnice. V avtomobilu moramo za uporabo običajno dodatno odpreti spodnji del priključka (zgornji je enak kot pri Type 2). Majhen delež avtomobilov uporablja priključek ChaDeMo, ki je običajno prav tako prisoten na hitrih polnilnicah, redkeje pa na ultra hitrih polnilnicah.
Plačilo polnjenja
Čeprav Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva med drugim zahteva možnost plačila s kreditno kartico, pa med našim ocenjevanjem še nismo našli polnilne postaje, ki bi to tudi zares omogočala. To določilo velja zgolj za (ultra) hitre polnilnice, postavljene po 1. septembru 2023, hkrati pa uvaja štiriletno prehodno obdobje za vse ostale.
Do takrat lahko polnjenje najpogosteje plačamo s posebno kartico ponudnika (»pravi« lastniki električnih avtomobilov jih imajo polno denarnico) ali pa z njegovo aplikacijo, v katero se lahko prijavi vsak uporabnik. Med manj pogostimi načini plačila omenimo tistega s klicem na posebno številko, ki aktivira polnilno mesto ali pa prijavo preko QR-kode.
Na javnih polnilnicah je vse manj brezplačnega polnjenja, pri katerem je dovolj, da priključimo svoj kabel ali pa uporabimo tistega na polnilnici, a smo vseeno našli tudi nekaj takšnih polnilnih mest.
Preberite še: Javne polnilnice za električne avtomobile: slabo označene, brez nadstreškov in ne vedno delujoče