Izjeme pri nepoznavanju lastne ponudbe in neodzivnost nekoliko pokvarijo splošno dober vtis.
Večina klicnih centrov v slovenskih bankah je na našem ocenjevanju dobila dobre ocene, a nekateri zdrsi in nepravilne informacije so nam pokvarili splošno sicer dober vtis.
Tokrat smo se odločili oceniti dokaj novo storitev, ki jo pri nas ponuja pet bank – odpiranje računa oziroma paktea na daljavo. Na prvi pogled priročna alternativa obisku bančne poslovalnice, za katero pa se je – vsaj pri nekaterih bankah – izkazalo, da potrebuje še nekaj izboljšav.
Bančni račun lahko odprete na daljavo pri petih bankah: Intesa Sanpaolo, NLB, Nova KBM, Sberbank (N banka) in UniCredit banka. To vam prihrani pot do poslovalnice, zahteva pa več samostojnosti in tudi nekaj strpnosti.
Tudi komunikacija se je, poleg marsičesa drugega, preselila na splet. Tokrat smo preverjali, kako v koraku s časom so naše banke – ali in kakšno spletno komunikacijo v živo omogočajo svojim komitentom in vsem drugim, ki jih želijo kaj vprašati.
Banke in hranilnice smo vprašali, katere storitve – poleg klasičnih e-storitev – lahko pri njih opravimo na daljavo, brez obiska poslovalnice. Objavljamo povzetke njihovih odgovorov.
Primerjalno smo ocenjevali klicne centre: Se lahko zanesemo na informacije po telefonu?
Tri vprašanja, petnajst bank in hranilnic, štiriinštirideset telefonskih pogovorov. Preverjali smo kakovost klicnih centrov vseh bančnih ponudnikov pri nas – zanimali so nas kakovost in iskrenost odgovorov, čas čakanja na operaterja, njihova odzivnost in prijaznost do uporabnika.
S koncem letošnjega leta bodo registrski računi ukinjeni. Za več kot 200.000 potrošnikov to pomeni, da se morajo do takrat odločiti, kaj storiti z vrednostnimi papirji, ki jih še hranijo tam. Čeprav nobena od rešitev, ki so na voljo, žal ni zastonj, pa z informirano izbiro lahko prihranite pri stroških. Za lažjo odločitev smo pripravili nekaj osnovnih napotkov in primerjali stroške med ponudniki trgovalnih računov.
Pri odločitvi o tem, kaj storiti z vrednostnimi papirji na registrskem računu, vsekakor stroški niso edini dejavnik. Naložbo je treba presoditi tudi z vidika posameznikovega finančnega položaja in njegovih načrtov. Pri tem je pomembno, ali varčujete za dodatek k pokojnini oziroma za druge dolgoročne cilje ali ne, koliko vam je še preostalo do vašega cilja in ali ste že poskrbeli za svojo osnovno finančno varnost.
Preverili smo, ali je koristno uporabiti trgovalni račun za varčevanje v vzajemnih skladih. Pri tem smo imeli v mislih tako imenovane indeksne sklade ETF. Glavna značilnost teh skladov je, da pri njih upravljavec le spremlja sestavo vnaprej izbranega tržnega indeksa. S tem pasivnim pristopom se razlikujejo od pri nas prevladujočih vzajemnih skladov v aktivnem upravljanju, pri katerih poskuša upravljavec z lastno strategijo doseči čim večji donos na trgu, na katerega vlaga, torej `premagati´ borzni indeks na tem trgu.