Osnovni plačilni račun (OPR) je zakonsko določena oblika bančnega računa za fizične osebe, njegov namen je vsem zagotoviti finančno vključenost in dostop do osebnega računa. Tokrat smo ocenjevali, kako banke običajnemu potrošniku v poslovalnicah predstavijo možnost odprtja OPR. Rezultati so nas – žal – negativno presenetili, saj je le ena banka podala točne informacije in nam sploh dala možnost odprtja takega računa.
Ocenjevali smo osem največjih bank pri nas
V ocenjevanje smo vključili osem največjih poslovnih bank in hranilnic (glede na bilančno vsoto), ki poslujejo v Sloveniji:
- Delavska hranilnica,
- Deželna banka Slovenije,
- Intesa Sanpaolo,
- Gorenjska banka,
- NLB,
- OTP,
- Sparkasse,
- UniCredit Bank.
Vseh osem smo ob koncu septembra 2025 osebno obiskali v poslovalnicah v Ljubljani. Predstavili smo se kot potrošnik, ki ima odprt bančni račun le pri eni od tujih neobank in nima računa pri nobeni izmed bank v Sloveniji. Odprt račun v Sloveniji je namreč lahko razlog, da banka odprtje OPR zavrne.
Kaj smo ocenjevali?
Pred obiskom bančnih poslovalnic smo preverili informacije na spletnih mestih bank in hranilnic. Zanimalo nas je, kako hitro in preprosto najdemo informacije o OPR na spletu ter kako jasno sta razložena njegov namen in vsebina.
Pomembno se nam je zdelo, da potrošnik pri opisu te posebne storitve razume, kaj je njen namen in da je jasno navedeno, da v zameno za mesečno nadomestilo dobi tudi določene storitve, na primer osem plačilnih nalogov.
Informacije na spletu
Pri preverjanju informacij na spletu smo ocenjevali izpostavljenost OPR med preostalimi računi in paketi. Najvišjo oceno smo podelili tistim, ki so OPR izpostavili enakovredno preostali ponudbi že v osnovnem izbirniku.
Vsebina informacij na spletnem mestu
Pri tem merilu smo najvišjo oceno podelili tistim, ki so OPR jasno predstavili, navedli, kaj je vključeno v mesečno nadomestilo, in vsebino OPR razčlenili tudi v ceniku.
Obravnava stranke
Pri obisku osmih poslovalnic smo ocenjevali obravnavo in nasvet, ki smo ga prejeli.
Pri obravnavi smo najbolje ocenili banke, kjer smo informacije prejeli v posebnem prostoru in ne kar na bančnem okencu, kjer je stopnja zasebnosti nizka. Ocenjevali smo prijaznost uslužbencev. Tokrat se je to izkazalo za pomemben del ocenjevanja, saj smo bili v nekaterih poslovalnicah precej neustrezno obravnavani. Ocenili smo tudi temeljitost oziroma trud in čas, ki nam ga je uslužbenec namenil.
Nasvet uslužbenca (na podlagi poznavanja OPR)
Pri nasvetu, ki je bil najbolj kritičen del tokratnega ocenjevanja, smo zabeležili:
- zavedanje o OPR (ali je uslužbenec vedel, kaj je OPR),
- pravilnost informacij (ali je pravilno podal informacije o OPR; večkrat se je zgodilo, da je uslužbenec sicer poznal OPR, a je podal napačne oziroma nepopolne informacije),
- možnost sklenitve (ali bi lahko podali vlogo za odprtje OPR).
Pred začetkom ocenjevanja smo imeli občutno višja pričakovanja. To, da v nekaterih bankah OPR sploh ne bodo poznali, v večini pa podali izkrivljene informacije, nas je negativno presenetilo in pokazalo šibko točko bank pri poznavanju OPR.
Nobeden od uslužbencev ni sam omenil osnovnega plačilnega računa
Bančne uslužbence smo vprašali o možnostih odprtja osebnega računa v njihovi banki. V tem prvem koraku nas je zanimalo, ali nam bodo sami ponudili tudi OPR. Opozarjamo, da banka tega sicer ni dolžna storiti, za to mora izrecno zaprositi potrošnik.
Vseeno smo pričakovali, da nam ga bodo predstavili kot eno od možnosti, še posebej, ker smo izrecno in jasno povedali, da bančnega računa v Sloveniji nimamo. A se to ni zgodilo v nobeni od bank. Res je, s tem ni nič narobe, saj zakon tega od bank ne zahteva, zapletlo pa se je, ko smo o osnovnem plačilnem računu povprašali sami.
Osnovni plačilni račun zares predstavili le v eni banki
Pri opisu ponudbe v nobeni od bank ni bilo težav. Povsod so nam bolj ali manj prijazno navedli možne pakete ali račune, jih opisali, razkrili cene in nam v večini primerov tudi priporočili enega izmed paketov glede na naše potrebe.
Po tej predstavitvi, ki, kot že rečeno, nikjer ni vključevala OPR, smo uslužbencem zastavili še preprosto vprašanje: »Kaj pa osnovni plačilni račun, ali ga lahko odpremo?« Odgovori so izkazali veliko nepoznavanje področja na eni strani in prepričanosti v lasten (ne)prav na drugi strani.
A začnimo pri banki, ki je edina podala točne informacije in nas v primerjavi s preoostalimi pozitivno presenetila. To je Banka Intesa Sanpaolo, kjer se nam je uslužbenka v posebnem prostoru zares posvetila, poznala je osnovne značilnosti OPR, jih dodatno preverila na njihovem spletnem mestu in podala točne informacije.
Pohvaliti moramo tudi odnos, ki je bil profesionalen in človeški. Skozi pogovor nismo imeli občutka, da smo obravnavani kot manjvredna stranka, kar je bilo žal čutiti v nekaterih drugih bankah, ko smo omenili OPR. Pogovor smo zaključili z ugotovitvijo, da bi za odprtje OPR morali podati vlogo v banki.
Osnovni plačilni račun v nekaterih bankah »ne obstaja«
»Osnovni plačilni račun morajo potrošnikom ponujati vse banke, ki vodijo plačilne račune potrošnikov.« Tako vsaj pravi Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED).
Da OPR ne poznajo, smo zaznali v Banki Sparkasse, kjer je bila uslužbenka sicer zelo prijazna in korektna, za nas si je vzela čas in predstavila ponudbo, a na vprašanje o OPR nam je povedala, da stane 2,99 evra in da zajema le vodenje. To pa je cena njihovega osnovnega računa, zato sklepamo, da OPR v resnici ni poznala.
V banki OTP smo izvedeli le, da je to zgolj vodenje računa. Tudi tu je uslužbenka pustila vtis, da v resnici ne ve, kaj je OPR.
Najbolj šokanten je bil odgovor v NLB, kjer zaposlena ni imela prav veliko veselja pri ukvarjanju z nami, bila je nezainteresirana in skorajda neprijazna. Na vprašanje o OPR smo dobili kratek odgovor: »Tega pri nas nimamo.« In tako smo pogovor zaključili.
Čeprav to ne more biti izgovor, smo na spletnem mestu NLB opazili, da OPR imenujejo »osnovni paketni račun«. To lahko zmede uporabnike in očitno tudi uslužbence. Od največje banke pri nas bi vsekakor pričakovali več strokovnosti, tako pri odnosu kot poznavanju in predstavljanju produktov.
Zavajajoče informacije o osnovnem plačilnem računu
Edina banka, poleg Intese Sanpaolo, kjer bi nam teoretično uspelo priti do oddaje vloge za OPR, je bila Gorenjska banka. Uslužbenec je bil prijazen, za informativnim pultom nam je predstavil ponudbo banke, na vprašanje o OPR pa je odgovoril: »To je pa za tujce in bi morali oddati vlogo, mislim, da ne bi šlo.«
Kakorkoli, vsaj informacijo o možnosti oddaje vloge smo dobili, kar je bilo več kot pri večini drugih bank. OPR seveda ni namenjen zgolj tujcem, tudi ne zgolj prejemnikom socialne denarne pomoči ali brezposelnim.
Več o tem preberite v prispevku Kaj je osnovni plačilni račun?
Korektne obravnave smo bili deležni tudi v Delavski hranilnici, kjer si je uslužbenka v ločenem prostoru za nas vzela čas, bila je zelo prijazna, a OPR, je pojasnila, »je za prejemnike socialne pomoči in tujce, tako da bi vam načeloma dali enega od naših paketov«.
Podoben odgovor smo dobili tudi na DBS, kjer smo informacije prejeli kar na (zelo glasnem!) bančnem okencu. Prva uslužbenka sicer ni poznala OPR, nam je pa druga, ki ji je prišla na pomoč pojasnila, da »to samo za prejemnike socialnih transferjev«.
Najslabša je bila izkušnja v Unicredit banki. Uslužbenka za informativnim pultom je vedela, da OPR obstaja, ni pa poznala cene in vsebine. V trenutku, ko je omenila, da je treba oddati vlogo, da preverijo, ali nimamo že kje odprtega računa, se je v pogovor vmešala druga uslužbenka, po vtisu sodeč nadrejena.
Povedala je, da je slišala, o čem govorimo in da je »OPR samo za brezposelne«. Ker je prva uslužbenka pogovor začela pravilno, smo banki želeli dati še eno priložnost, da popravi napačne informacije in vprašali, ali ni OPR ni namenjen tudi drugim, ne le brezposelnim.
Na to smo dobili zelo suveren in ne preveč prijazen odgovor: »Pri nas je le za brezposelne.« Še enkrat smo poskusili in vprašali, ali torej ne moremo odpreti OPR, če nismo brezposelna oseba. Odgovor se je glasil: »Pri nas ne.« Druga uslužbenka je tako popolnoma »povozila« sicer bolj obetaven začetek. Poleg zavajajočih informacij je bila to tudi banka, kjer je bil odnos na najnižji ravni.
Končne ocene odražajo nepoznavanje v bankah
Tokratno ocenjevanje je razgalilo slabo poznavanje OPR v bankah, kar nas je presenetilo in pokazalo, da bodo morale več časa vložiti v izobraževanje svojih zaposlenih na tem področju.
Oceno dobro je prejela le Intesa Sanpaolo, kjer lahko pohvalimo tako odnos kot tudi poznavanje OPR in pripravljenost prisluhniti potrošniku. To je bila tudi edina banka, kjer nam je uspelo priti do možnosti oddaje vloge za odprtje OPR.
Oceno povprečno je prejela Gorenjska banka, kjer je bilo vsaj omenjeno, da bi morali oddati vlogo, čeprav uslužbenec ni bil prepričan, da bi bila odobrena.
Vse druge banke so si tokrat prislužile oceno nezadovoljivo, saj njihovi uslužbenci OPR sploh niso poznali ali pa so nas zavrnili z obrazložitvami, da je tak račun namenjen le tujcem, prejemnikom socialne denarne pomoči ali brezposelnim. Bo znanje bančnih uslužbencev o osnovnem plačilnem računu v prihodnosti kaj boljše? Morda, če bodo pogledali rezultate našega ocenjevanja in se zamislili.
Preberite tudi: Kaj je osnovni plačilni račun?