V današnjem svetu živeti brez bančnega računa pomeni izključenost – ne le finančno, temveč tudi širšo. Brez računa ne morete prejemati plače ali pokojnine, finančno ste izbrisani. Da do tega ne bi prihajalo, zakon določa posebno kategorijo: osnovni plačilni račun (OPR).
Osnovni plačilni račun morajo zagotavljati vse banke v Sloveniji
Najboljši opis osnovnega plačilnega računa smo našli na spletnem mestu Gorenjske banke – povzema vse bistvene elemente tega pomembnega bančnega produkta:
»Osnovni plačilni račun je poseben bančni račun, ki je urejen z zakonodajo in ima pomembno poslanstvo. Vsakemu potrošniku omogoča dostop do osnovnih plačilnih storitev, ne glede na njegov finančni položaj ali socialni status. Kot ključen element finančne vključenosti ga zagotavljamo vse banke s sedežem v Republiki Sloveniji.«
OPR je na voljo vsakemu potrošniku, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, a ga mora izrecno zahtevati. Zahtevo uveljavlja osebno v poslovalnici banke ali hranilnice, kjer izpolni ustrezne obrazce in predloži zahtevano dokumentacijo, vključno z veljavnim osebnim dokumentom in davčno številko.
Posamezniki, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, morajo predložiti tudi odločbo centra za socialno delo, ki potrjuje njihovo upravičenost do nižjega nadomestila za osnovni plačilni račun.
Veljajo pa nekatere omejitve, ko OPR ne morete odpreti:
- če že imate plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki omogoča uporabo plačilnih storitev;
- če kršite ali ste v zadnjih treh letih kršili pogodbeno obveznost do banke, pri kateri želite odpreti osnovni plačilni račun.
Cena in vsebina osnovnega plačilnega računa
Najvišjo ceno OPR določa Banka Slovenije in v letu 2025 znaša:
- 4,90 evra na mesec,
- 1,47 evra na mesec za upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka.
Banke lahko ceno postavijo nižje, kar nekatere tudi storijo. Čeprav so razlike majhne, s tem pokažejo dodatno pripravljenost stopiti nasproti potrošnikom.
Osnovni plačilni račun mora po zakonu vsebovati vsaj:
- storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa;
- storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke oziroma hranilnice ali zunaj njega;
- izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili;
- izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke oziroma hranilnice.
Pregled spletnih mest bank in hranilnic je pokazal, da je v OPR vključenih osem (8) univerzalnih plačilnih nalogov (položnic), direktnih obremenitev in trajnih nalogov. Gre torej za paketni račun, ki poleg vodenja omogoča tudi mesečno plačevanje obveznosti. Običajen potrošnik lahko z uporabo OPR zadosti svojim potrebam po osnovnih bančnih storitvah brez doplačil.
Omejitve osnovnega plačilnega računa
Banke morajo OPR zagotavljati vsaj v evrih. Na zahtevo potrošnika lahko omogočijo prekoračitev pozitivnega stanja denarnih sredstev na OPR in izvrševanje plačilnih transakcij s kreditno kartico. Ključna pa je beseda »lahko«, kar pomeni , da jim tega ni treba storiti, zato načeloma z OPR ne boste dobili:
- kredita,
- možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu (osnovni in pogodbeni limit),
- depozita,
- kreditne kartice,
- predplačniške kartice.
Gre torej za paketni račun, ki omogoča osnovno poslovanje z banko, a ima določene omejitve pri sklepanju dodatnih produktov. Če boste na primer potrebovali limit ali kredit, boste načeloma morali pri banki odpreti drug paket ali račun.
Kdaj lahko banka odpove osnovni plačilni račun?
Banka lahko potrošniku odpove osnovni plačilni račun le v naslednjih primerih:
- potrošnik je OPR namerno uporabljal za nezakonite namene,
- na OPR več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije,
- potrošnik je predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do OPR, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil,
- potrošnik ne prebiva več zakonito v Evropski Uniji,
- potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki oziroma hranilnici, ki mu omogoča najmanj uporabo obsega storitev OPR,
- potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke oziroma hranilnice.
Banka lahko OPR odpove tudi pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon (npr. zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma).
Banka oziroma hranilnica mora v primeru odpovedi OPR obvestiti potrošnika o postopku pritožbe zoper odpoved, o pravici, da o odpovedi OPR seznani Banko Slovenije, in o pravici do izvensodnega reševanja sporov. V obvestilu mora banka oziroma hranilnica navesti tudi ustrezne kontaktne podatke.
Več o OPR si lahko preberete v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED).
Preberite tudi: Osnovni plačilni račun: nepopolne in zavajajoče informacije na bankah