Preverili smo, kako uporabniku prijazno so organizirane parkirne hiše v slovenskih mestih. Če povzamemo glavne ugotovitve: razen redkih primerov so razmeroma dostopne, a z ozkimi parkirnimi mesti in niso prav poceni.
Pozornost smo namenili parkirnim hišam v bližini ali celo v samem središču mest. Obiskali smo jih 16, polovico v Ljubljani, štiri v Mariboru, dve v Kopru ter po eno v Celju in Piranu:
- šest parkirnih hiš je prejelo skupno oceno dobro,
- devet parkirnih hiš se je izkazalo za povprečne,
- ena parkirna hiša je prejela oceno pomanjkljivo.
Kako do parkirne hiše?
Parkirno hišo je seveda najprej treba najti. Oznake, ki smo jih opazili ob dovoznih cestah, so nadvse različne, a ne vedno tudi dovolj (zgodaj) vidne.
Pri nekaterih hišah je oznaka skoraj tik pred vhodom (denimo Komenskega ali Šumi v Ljubljani), spet drugje vodijo že z oddaljenih ulic (Lent v Mariboru).
Parkirna hiša City v Mariboru je označena na mestu, kjer bi pričakovali oznako za (bližjo) hišo Maribox, posebnost je oznaka za ljubljansko parkirno hišo Trdinova, saj kaže proti vhodu tudi v nepravo smer na enosmerni cesti.
Najslabšo oceno je pri tem merilu prejela letos odprta parkirna hiša Ilirija, saj je manjši znak postavljen zgolj neposredno ob priključku z Bleiweisove ceste, vsekakor prepozno, da bi lahko varno zavili vanjo.
Prikaz prostih parkirnih mest
V Celju so bile za parkirno hišo Glazija na (sicer zgledno postavljenih) oznakah zgolj črtice namesto dejanskega števila prostih mest, zato smo že mislili, da hiša sploh ni odprta. Poleg tega oznake ravno pred zadnjim krožiščem izginejo, a na koncu se je izkazalo, da parkirna hiša povsem normalno deluje.
Pod ljubljanskim Kongresnim trgom je bilo za vse etaže pred vhodom označeno, da prostih mest ni, a je bil vstop še vedno možen in načeloma je bilo tudi mogoče parkirati. Pri tem so bile v veliko pomoč rdeče oziroma zeleno obarvane lučke nad vsakim parkirnim mestom, ki smo jih sicer našli še v parkirnih hišah Belveder, Ilirija, Šumi, Trdinova in Trg republike.
V vsakem primeru velja: oznake so pomembne, a morajo biti tudi točne.
Dovoz in izvoz včasih le z ene smeri
Omenili smo že parkirno hišo Trdinova, ki omogoča uvoz le z enosmernih Miklošičeve in Trdinove. Podobno omejen dovoz imajo še nekatere druge parkirne hiše, denimo Zeleni park v Kopru, Center in Lent v Mariboru.
Posebnost je Ilirija, v katero je sicer mogoče priti le z ene smeri Bleiweisove, a posredno je dovoz mogoč iz centra, Bežigrada in Šiške. Drugače je pri tej hiši z izvozom, ki vas pelje samo proti jugu, stran od vseh omenjenih smeri.
Pri izbiri parkirne hiše morate biti previdni, da se po nepotrebnem pred uvozom ali po izvozu ne zapletete v napačno smer. Boljšo oceno so tu dobile hiše, ki imajo neposreden izvoz v vse smeri (običajno čez semaforizirano križišče ali krožišče).
Težava je lahko tudi, če je uvozov in izvozov več. Tako je urejena parkirna hiša City v Mariboru, kjer je treba biti še posebej previden, da uporabite enak izvoz kot uvoz – ali pa upoštevati, da iz parkirne hiše ne boste prišli na isto ulico, s katere ste vanjo pripeljali. Pri preostalih hišah sta uvoz in izvoz na istem mestu.
Logika in izpeljava poti po parkirni hiši
Znano je, da parkirne hiše ne razsipajo s prostorom za dovozne poti. Klančine so nemalokrat strme (največji naklon smo zaznali v parkirni hiši Glazija), predvsem pa ozke.
Največ preglavic voznikom povzročajo dostopne poti v parkirni hiši Zeleni park, piranska hiša Fornače je le za odtenek boljša. V Kozolcu je lahko zoprn izvoz do avtomata, če se pripeljete iz spodnjih etaž, v Kapitlju je treba paziti na robnik, tudi v parkirni hiši Trdinova je potrebne nekaj več pazljivosti, če imate večji avto.
Na drugi strani pozitivno preseneti parkirna hiša Center v Mariboru z dvosmerno vstopno-izstopno klančino brez robnikov. Preprost je tudi dostop v Ilirijo, ki ima samo eno etažo.
Dovozna pot v parkirno hišo na Trgu republike je sicer dovolj široka, a ob izbiri neprave vrste (z zapolnjenimi parkirnimi mesti) se boste zaradi sistema enosmernih poti morali zapeljati cel krog nazaj do vhoda. Enako velja, če boste želeli parkirati v spodnji etaži, pa ob vstopu niste zaznali, da morate tja zaviti takoj za zapornico. Dobra novica: v tej parkirni hiši je število parkirnih mest označeno z zelo veliko številko pred vstopom v vsako vrsto.
(Pre)ozka parkirna mesta
A tu trčimo v zanimivo težavo. Parkirna mesta so razmeroma kratka in jih omejuje steber oziroma avtomobili, ki parkirajo z druge smeri, zato se pod Trgom republike pogosto zgodi, da avtomobil zaseda dve mesti, na prikazu pa je, seveda, upoštevano zgolj eno. Podobno smo zaznali v parkirni hiši City, a tam zaradi drugega razloga: parkirna mesta so preprosto preozka.
Pri izkušnji s parkiranjem ima širina parkirnega mesta veliko vlogo, zato smo jo vedno tudi izmerili. Za osnovo smo vzeli parkirno mesto, ki ni ob stebrih ali steni, preverili pa smo tudi širino nekaterih drugih mest, ki so tipična za posamezno garažno hišo (običajno s stebri, ob robu ali podobno). Ugotovitve niso prav razveseljive.
Ko smo preverjali literaturo pri nas in v tujini, smo našli podatek, da bi moralo biti parkirno mesto široko vsaj 230 cm, v primeru stebrov, stene ali podobnih ovir pa vsaj deset centimetrov širše.
Temu pogoju ne zadoščajo parkirne hiše:
- City Maribor (217 cm),
- Fornače Piran (228 cm),
- Glazija Celje (227 cm)
- Kapitelj v Ljubljani (222 cm),
- na meji je parkirna hiša Komenskega v Ljubljani (230 cm).
Če upoštevamo priporočilo za parkirna mesta ob stebru, so ta preozka v parkirnih hišah Glazija (229 cm), Kapitelj (217 cm je celo manj kot parkirno mesto brez stebrov), Kozolec, Lent (oba 236 cm), Šumi in Trdinova (oba 234 cm).
Najširša parkirna mesta smo našli v parkirnih hišah Ilirija (255 cm, 260 cm ob stebrih) in Kongresni trg (261 oziroma 263 cm). A pozor, če je v Iliriji uvoz in izvoz na parkirno mesto preprost, saj je dovozna pot dovolj široka, je pod Kongresnim trgom drugače. Številna daljša vozila (tudi kombiji) namreč štrlijo na dovozno pot, tako da je za parkiranje in odvoz, še posebej, kadar je ta parkirna hiša zelo zasedena, potrebne kar nekaj pazljivosti in spretnosti.
Sprehod po parkirni hiši? Raje ne!
Priporočljivo je, da parkirno hišo zapustimo skozi najbližji možni izhod. Po eni strani zato, ker notranjost običajno ni ravno sinonim za čist gorski zrak, po drugi strani pa je za pešce v večini parkirnih hiš precej skopo poskrbljeno.
Označeno območje za hojo smo zaznali le v parkirni hiši Glazija, kjer so označeni tudi prehodi za pešce. Ti so sicer bolj pogosti tudi v drugih hišah, a do njih se je treba sprehoditi dobesedno po dovozni poti in za zadki avtomobilov, ki lahko mimogrede speljejo s parkirnega mesta.
K sreči so izhodi iz hiš dovolj vidno označeni, pri čemer je vendarle treba biti pozoren, če se želite do osnovne ravni (običajno v pritličju) zapeljati z dvigalom – to je namreč le redko pri vseh izhodih.
Opozarjamo na odsotnost dvigal v parkirni hiši Trg republike. V delovnem času si sicer lahko pomagate z dvigali v bližnjem trgovskem centru (dostop iz pasaže), a to ni posebej prijazna rešitev za tiste, ki težko hodijo, kaj šele za invalide.
Preden zapustite etažo, v kateri ste parkirali, si zapomnite njeno barvo, po njej se etaže (tudi deli etaž) najbolj pogosto ločijo med seboj. Pogosto so označene še številke parkirnega mesta, dober zgled so vidno, z velikimi številkami označene vrste v parkirni hiši City. Le v Glaziji smo lahko odtrgali listek s številko etaže.
Preverili smo tudi prisotnost stranišč, ki so na voljo v večini parkirnih hiš ali v njihovi bližini. Za stranke je uporaba brezplačna, žetone pa si boste morali priskrbeti v parkirnih hišah Kapitelj in Trdinova.
Plačilni interval: najmanj ena ura!
Parkiranje v parkirni hiši nikoli ni bilo poceni, danes to še toliko bolj velja. Za eno uro boste odšteli od 1,50 do 2,90 €, najdražja je parkirna hiša, ki stoji pred Piranom. No, v Slovenski Istri smo našli tudi svetlo izjemo. Parkiranje v koprski hiši Belveder je v prvi uri brezplačno, ob nedeljah je brezplačna tudi druga ura.
Ker so cene po urah lahko različne, smo izračunali še strošek za dve- in triurno parkiranje. Za zadnje boste plačali od 3 € (Belveder) do 8,70 € (Fornače). Med dražjimi so še Kapitelj in Trdinova (po 7,70 € za tri ure) ter Komenskega in Trg republike (po 7,50 € za tri ure).
Na splošno izračun za daljše parkiranje ni nujno linearen. Po treh urah parkiranja boste pod Kongresnim trgom v Ljubljani za vsako nadaljnjo uro plačali 2,50 € (do treh ur vsaka ura velja 1,70 €). Posebnost je tudi parkirna hiša Kapitelj, ki ima nižjo ceno za prve pol ure parkiranja (1,20 €). V celjski Glaziji vam bodo prvi dve uri zaračunali kar v kosu (1,80 €), potem pa preidejo na precej cenejši urni interval (0,60 €).
Obračunski interval je sicer v vseh drugih primerih ena ura, kar je glede na visoke cene parkiranja veliko. To pomeni, da boste za polno uro plačali tudi, če boste zamudili plačilo le za nekaj minut, denimo, ker je bila gneča pred plačilnim avtomatom, kar smo doživeli v parkirni hiši Fornače.
Edina parkirna hiša s krajšim intervalom je Center v Mariboru, kjer se intervali razlikujejo glede na število ur parkiranja.
Načini plačila: gotovina, kartice, aplikacije
Slaba stran v omenjeni parkirni hiši pa je, da je plačilo možno le s plačilno kartico. Vse preostale parkirne hiše za plačilo jemljejo tudi gotovino, avtomati praviloma vračajo drobiž (če ni kaj narobe, kar je označeno).
Negativna izjema je parkirna hiša Zeleni park, kjer lahko plačate le s kovanci, menda tudi z Valújem (čeprav so navodila še vedno za Moneto, kot se je ta storitev imenovala včasih).
Bolj kot Valú se počasi, a vztrajno pojavlja možnost samodejnega plačila s storitvijo Easy Park, v kateri lahko vnesete svojo registrsko tablico, ki jo sistem prepozna ob vstopu in izstopu iz parkirne hiše. Opazili smo jo v koprskem Belvederu ter mariborskih Cityju in Lentu. V ljubljanskih parkirnih hišah, ki jih upravlja mestna občina (Ilirija, Kongresni trg in Kozolec) lahko plačate tudi s kartico Urbana.
Posebna parkirna mesta za večjo privlačnost parkirnih hiš
Poleg običajnih parkirnih prostorov so v parkirnih hišah začrtana tudi posebna parkirna mesta, ki so namenjena točno določenim vrstam uporabnikov.
Parkirna mesta za invalide
Najbolj poznana so parkirna mesta namenjena invalidom, ki so prisotna v vseh obiskanih hišah. Njihova posebnost je povečana širina in več proste površine okrog parkirnega mesta. Običajno so začrtana v posebnem delu parkirne hiše ali pa ob robu ostalih parkirnih mest. Njihova označitev je načeloma dobra, takšnega parkirnega mesta, ki je namenjeno zgolj ustrezno označenim avtomobilom, ne bi smeli zgrešiti oziroma zamenjati za običajno parkirno mesto.
Parkirna mesta (in polnilnice) za električne avtomobile
Bolj negativno nas je presenetilo, da v kar devetih parkirnih hišah nismo našli polnilnic za električne avtomobile. V parkirnih hišah, kjer jih imajo, jih je daleč največ (kar 33) pod Trgom republike, 9 smo jih našteli v parkirni hiši pod Kongresnim trgom, šest v Iliriji, po štiri pa v parkirnih hišah City, Kozolec in Šumi. Seveda so ta parkirna mesta namenjena zgolj električnim avtomobilom v času polnjenja. Če z električnim avtomobilom samo parkirate, morate zapeljati na običajno parkirno mesto.
Parkirna mesta za starejše
Zanimiv del parkirne hiše pod Trgom republike je v skrajnem koncu prve etaže, kjer so začrtana parkirna mesta za starejše. So bistveno širša od ostalih parkirnih mest, zato omogočajo ne samo bolj preprosto parkiranje, pač pa tudi lažji izhod iz avtomobila. Ta parkirna mesta so tudi najbližje izhodu v pasažo. Pogrešali smo podobno zasnovana parkirna mesta v drugih parkirnih hišah.
Parkirna mesta za družine?
V tujini je postalo že običajno, da so na voljo parkirna mesta za družine (včasih jih označijo celo kot parkirna mesta za ženske). Tudi v tem primeru gre za parkirna mesta blizu izhodov (ženskam je lahko zoprno hoditi po ne ravno dobro razsvetljenih prostorih parkirne hiše), v katere je lažje zapeljati, okrog njih pa je več prostora za bolj brezskrbno odpiranje vrat (otroci).
Preberite še: Parkirne hiše: kaj predlagamo za boljšo izkušnjo?
