Učinkovitost mestnega avtobusnega prevoza je odvisna od številnih podrobnosti, med katerimi tokrat izpostavljamo zgolj najbolj pomembno: pogostost voženj. Še tako sodobni avtobusi, še tako jasen in tehnološko podprt sistem sporočanja prihodov, še tako udobne avtobusne postaje in še tako dodelan plačilni sistem ne morejo privabiti potnikov na avtobuse, ki vozijo preredko. Primerjalno ocenjevanje MIPORja potrjuje, da žal velika večina avtobusnih povezav v 15 pregledanih mestih s skupaj nekaj več kot sto različnimi linijami vozi preredko glede na potrebe uporabnikov.

Dejstvo je, da vseh ciljev in izhodišč ne bo nikoli mogoče povezati neposredno. Zato je ureditev osnovne hrbtenice javnega prevoza, na katero se navezujejo vse ostale linije, eden od najpomembnejših korakov, ki jih lahko mesta naredijo za svojo razbremenitev in izboljšanje kakovosti življenja. Dokler pa je na javni prevoz treba dolgo čakati (ali pa ga v določenem obdobju tudi več ur ni), potrošnikom zagotovo ni prijazen, zato se ne smemo čuditi, da ga ne uporabljajo.

Rezultati so v celoti prosto dostopni na www.potrosnikovZOOM.si.

Primerjalno ocenjevanje mestnega avtobusnega prevoza v slovenskih mestih je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih MIPOR izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletnem mestu www.potrošnikovZOOM.si. Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja, tj. ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Frekvenca oziroma pogostost prevozov je zelo pomembna na kratkih linijah. Če nam je pri potovanju na drugo celino vseeno, ko je treba na letališču ali v pristanišču čakati pet ur, nam pri potovanju na drug konec mesta zagotovo ni. Kot poudarjajo na MIPORju je slovenski javni prevoz še bolj neprijazen za vse, ki ga že ne poznajo dovolj dobro. Linije ne vozijo v enakomernih časovnih intervalih, imajo zapletene obratovalne režime in trase.

Tudi v Ljubljani in Mariboru večinoma povprečno

Med raziskavo pogostosti linij v slovenskih mestih so ugotovili, da močne hrbtenice nimajo niti v naših dveh največjih mestih, Ljubljani in Mariboru, kjer je le nekaj linij takšni, ki si zaslužijo dobro oceno. V celotni Sloveniji ostanejo samo še štiri mestne linije, ki čez dan vozijo v povprečju na 20 minut ali manj, in sicer dve v Piranu, ena v Kopru in škofjeloška »shuttle« linija, ki povezuje železniško postajo s centrom.

Stanje mestnega prevoza v drugih večjih slovenskih mestih

V povprečju vseh linij je ocena javnega prevoza v večini mest pomanjkljiva ali nezadovoljiva. Izjema sta Piran, ki nima veliko linij mestnega prometa, zato dve dovolj pogosti dvigneta tudi povprečno oceno za celotno mesto in Ljubljana, najmanj potrošnikom prilagojen mestni potniški promet pa imajo v Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju in v Velenju ...

V prekmurski prestolnici, denimo ni niti ene linije mestnega prometa, ki bi vozila na manj kot eno uro, kar je s stališča alternative avtomobilu nesprejemljivo. Poleg tega mestni avtobus po 18. uri sploh ne vozi, kar se na nekaterih linijah dogaja tudi v nekaj drugih mestih, celo v Mariboru sta dve takšni liniji.

V Kranju in Novem mestu po dveh linijah mestni avtobus ne vozi v dopoldanskem času. Za uporabnika to pomeni, da bo, denimo, ostal brez prevoza po jutranjem zdravniškem pregledu, zato se ne smemo čuditi, če se bo pred zdravstveni dom pripeljal z avtomobilom. S stališča mesta pa se je verjetno pametno vprašati, ali je linija zasnovana tako, da zajame čim večji delež prebivalstva v določenem delu ali pa gre v resnici zgolj za šolski oziroma delavski avtobus.

Vsekakor bi si morali prizadevati, da bi z dovolj pogostim javnim prometom pokrili čim večji del prebivalcev mesta. Mestni avtobusni prevoz je pomemben tudi za povezavo parkirišč na obrobju mesta s središčem, kar zmanjšuje pritisk avtomobilov na natrpana središča. Slovenska mesta so trenutno še daleč od tega, da bi mestni prevoz lahko priporočali kot alternativo avtomobilu. Okoljsko zavednim potrošnikom tako ostajata predvsem hoja in kolesarjenje …