Med tokratnim primerjalnim ocenjevanjem smo v mesecu juliju obiskali 16 slaščičarn v šestih mestih po Sloveniji. Pregledali smo, na kakšen način slaščičarne na prodajnem mestu navajajo alergene, ter preverili, kako dobro je osebje v slaščičarni podučeno o alergenih in kako osebje skrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije zaradi rabe istih kuhinjskih pripomočkov.
Nad rezultatom pregleda slaščičarn smo bili presenečeni oziramo bolje rečeno razočarani. Čeprav lahko alergije na hrano resno ogrozijo zdravje ali celo življenje posameznika in čeprav je zakonodaja na tem področju relativno dobro urejena, nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro, oceno dobro pa so dobile le 3 od skupno 16 slaščičarn. Vse ostale so bile ocenjene slabše.
Štiri brez informacij o alergenih
V slaščičarno smo se odpravili kot običajni potrošniki, s predpostavko, da imamo eno od alergij na hrano (npr. na sojo ali mleko). Oseba s katero koli alergijo verjetno nima ne potrebe ne želje, da bi s tujci delila informacije o svojem zdravstvenem stanju, zato smo najbolje ocenili tista prodajna mesta, ki so imela alergene označene na meniju oziroma ponudbi, na voljo na vsaki mizi. Tako bi lahko potrošnik v miru pregledal ponudbo in izbral ustrezno živilo, ne da bi mu bilo treba vsem razlagati, kakšno alergijo ima. Kot bomo videli, bi se s tem izognil tudi marsikateri neprijetni situaciji. Z dobro smo ocenili tudi navedbo alergenov na plakatu ali ekranu na dobro vidnem mestu.
Kot najboljše smo tako ocenili navedbe informacij o alergenih na prodajnem mestu v slaščičarnah Dulcis in Kroštola.
| Dulcis | Kroštola |
 |
 |
Kaznovali pa smo prodajna mesta z informacijami o alergenih na slabše vidnem mestu oz. mestu, ki ga je mogoče najti le po napotilu osebja. Kot pomanjkljiva smo ocenili prodajna mesta z napisom, naj za informacijo o alergenih povprašamo osebje, in kot nezadovoljiva tista prodajna mesta, kjer smo na zahtevo seznam sicer dobili, a o tem ni nikjer nič pisalo, in mesta, kjer seznama sploh niso imeli.
Seznama oz. pisnih informacij o alergenih na prodajnem mestu nismo dobili v štirih slaščičarnah: Lolita in Vigo ice cream v Ljubljani, Mignon v Portorožu in Brioni v Kranju.
Kaznovali smo tudi prodajna mesta v slaščičarnah, kjer je bil seznam sicer objavljen na vidnem mestu ob ponudbi, vendar je bil presplošen in se je nanašal na celotno ponudbo. Za tak seznam bi lahko rekli, da hkrati pove vse in nič, za potrošnika z alergijo pa je nekako tako, kot bi mu kdo pred nosom zaloputnil vrata, saj v takem primeru ne more izbrati ničesar iz ponudbe.
| Ilich | Piran |
 |
 |
Pomanjkljiva oznaka žita in oreščkov
Med pregledanimi slaščičarnami so le redke, ki so imele označene informacije o alergenih za celotno ponudbo živil. Celotno ponudbo, vključno z napitki, smo našli le v slaščičarnah Dulcis in Cacao v Ljubljani ter Kroštola v Kopru. Med pomanjkljivostmi pri navajanju informacij o alergenih je tudi nepopolno označevanje glutena. Večinoma je označeno le, da izdelek vsebuje gluten, ne pa tudi, za katero vrsto žita gre, npr. za pšenico, rž, ječmen … Ta informacija je pomembna, saj so posamezna žita lahko vir drugih alergenov (npr. specifičnih beljakovin v žitu). Pomanjkljivo so označeni tudi oreščki, kjer ponudniki pozabijo označiti, za katero vrsto oreščkov gre, npr. mandeljne, lešnike, orehe … Ni nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov.
Ne zanašajte se le na znanje osebja
Poleg pisnih informacij o alergenih v ponudbi slaščičarn sta nas zanimala tudi znanje osebja, zaposlenega v slaščičarni, in način dela oz. preprečevanje navzkrižne kontaminacije z alergenom. Slednje smo preverili preko ločevanja pribora pri strežbi sladoleda. Spremljali smo, ali osebje za različne vrste sladoleda uporablja ločen pribor oz. pribor ločuje. Le v petih od skupno 16 slaščičarn je bilo ločevanje pribora ustrezno, in sicer so imeli za vsako vrsto sladoleda posebno lopatko. To je elegantna rešitev za preprečevanje navzkrižne kontaminacije.
Ocenjujemo, da je osebje večinoma zelo slabo poučeno o alergenih v hrani in o tem, kateri alergeni so prisotni v njihovih živilih. Ko smo jih povprašali za priporočilo izdelka brez določenega alergena (npr. mleka, soje, glutena), so bili večinoma presenečeni, pogosto so kaj priporočili bolj kot ne na pamet. Ko smo jih povprašali, kako prepričani so o svojem priporočilu, so se posvetovali z drugim članom osebja ali pa prinesli seznam, češ naj si sami izberemo ustrezen izdelek. Najboljše znanje osebja o alergenih smo zasledili v Sladoledarni in v slaščičarni Kroštola v Kopru.
Velikokrat smo dobili občutek, da smo osebju odveč, in neprijeten občutek, da zahtevamo nekaj nenormalnega. Eden izmed natakarjev je celo nesramno pripomnil, da pred nekaj leti praktično nihče ni bil alergičen.
Ponudniki v obratih javne prehrane, ki želijo ustrezno urediti informacije o alergenih na prodajnih mestih, lahko več informacij na spletnih straneh Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.