Upokojenci, študenti, zaposleni ali samozaposleni – na najem kredita se je treba ustrezno pripraviti. Pripravili smo pet vprašanj, na katera je smiselno poiskati prave odgovore, preden podpišete kreditno pogodbo.
1. Ali kredit res potrebujem?
Za marsikoga nepriljubljeno ali celo odvečno vprašanje, ki pa je v resnici ključno.
Z njim nagovarjamo dva vidika:
Za kaj pravzaprav potrebujete denar, kaj želite kupiti oziroma financirati?
Ključno je, da gre za smiseln nakup in ne za impulzivno odločitev (previdno s hitrimi krediti, ki so običajno dražji!) za nekaj, kar presega vaše finančne zmožnosti, ali za nekaj nepotrebnega. Izposoja denarja je smiselna, kadar bo nakup izboljšal življenje – boljša okna za prihranke energije, novo vozilo za pot na delo, izobraževanje za karierno napredovanje in podobno. Ni pa smiselno, kadar se zadolžujete za eksotične počitnice, drag pametni telefon ali avtomobil, ki stane preveč.
Drugi vidik, ki ga je smiselno upoštevati je: ali lahko denar za nakup prihranite?
Če je to mogoče in lahko z nakupom nekoliko počakate, je varčevanje bolj smiselna izbira. Zakaj? Ker banki ne boste plačali obresti in drugih stroškov.
Odlaganje želja je del življenja, njihovo takojšnje izpolnjevanje pa vam dolgoročno ne bo prineslo sreče, kvečjemu nasprotno – nezadovoljstvo in praznino.
Nasvet: nikoli se ne zadolžite za pokrivanje rednih stroškov za prehrano, položnice in podobno. Zadolževanje bo vaše finančne težave le poglobilo in vas lahko pripelje v prezadolženost.
2. Ali si kredit lahko privoščite?
To še ni vprašanje za banko, to je vprašanje za vas. Odgovor pa lahko da le konkreten pregled prihodkov in stroškov. Koliko denarja vsak mesec prejmete in koliko ga zapravite? In predvsem: koliko vam ga ostane? Ali lahko kje zmanjšate stroške in morda povečate prihodke?
Če se komaj prebijate iz meseca v mesec, kredit ni pravi odgovor. Kreditne obroke je treba redno plačevati, v nasprotnem primeru lahko banka odstopi od kreditne pogodbe in zahteva vračilo celotnega preostalega dolga.
Nasvet: vsaj en mesec spremljajte svoje prihodke in stroške, še bolje pa celo leto oziroma naj to postane vaša navada. Tako boste vedeli, koliko denarja imate na voljo za plačilo kreditnih obrokov. Upoštevajte tudi nepričakovane stroške in si pustite nekaj rezerve.
Ključno vprašanje je: če vam na koncu meseca nič ne ostane, s čim boste plačevali kreditne obroke?
3. Ali vam bo banka odobrila kredit?
Banka bo vašo vlogo za kredit preučila in ocenila vašo kreditno sposobnost. Spodnja meja kreditne sposobnosti temelji na minimalnih življenjskih stroških, določi jo Banka Slovenije.
Znesek minimalne kreditne sposobnosti je trenutno 745 evrov, kar pomeni, da vam mora toliko denarja ostati na računu po plačilu vseh kreditnih obveznosti. Če niste zadolženi, je vaš položaj bolj ugoden, kreditnemu obroku lahko namenite prihodke nad tem zneskom. Če dolgove že odplačujete, se ti seštevajo in manevrskega prostora je manj.
V primeru, da imate vzdrževane družinske člane (najpogosteje so to otroci), se znesek ustrezno prilagodi. Odvisen je od banke, a za posameznega otroka je treba prišteti od 200 do 300 evrov, odvisno od banke.
Primer: če je vaš mesečni prihodek 1000 evrov, je lahko kreditni obrok največ 255 evrov. Od banke je odvisno, ali bo upoštevala na primer nadomestilo za malico in prevoz ter druge dodatke. Če imate enega otroka, s tako višino prihodkov skoraj zagotovo ne boste kreditno sposobni.
Pri potrošniških kreditih velja tudi omejitev ročnosti, ki ne sme biti daljša od sedmih let. Potrošniškega kredita torej ne morete odplačevati več kot sedem let, kar vas omejuje tudi pri znesku kredita, odvisno od višine vaših prihodkov, trenutne obrestne mere in drugih stroškov.
4. Fiksna ali spremenljiva obrestna mera?
Pri kreditih krajših ročnosti, kjer večjih sprememb Euriborja, na katerega je vezana obrestna mera, ne gre pričakovati, lahko izberete kredit, ki je v izhodišču ugodnejši. Kredite primerjajte po efektivni obrestni meri (EOM) – ključno je, da primerjate kredite enakih zneskov in ročnosti. Primerjava je možna le, če so primerjani krediti na skupnem imenovalcu.
Pri kreditih daljših ročnosti, kjer lahko pride do večjih in dalj časa trajajočih sprememb Euriborja, je bolj varno izbrati kredit s fiksno obrestno mero. Na ta način odstranite tveganje spremembe obrestne mere in s tem spremembe obroka. Res je, da se Euribor lahko tudi zniža (in s tem vaš obrok), a pripraviti se morate tudi na njegovo povišanje. Odločitev je odvisna še od vaše nagnjenosti k tveganju, a za stanovanjske kredite je bolj varno izbrati fiksno obrestno mero.
5. Katero banko izbrati?
Koliko časa boste vložili v iskanje najugodnejšega kredita, je odvisno predvsem od višine (in trajanja) kredita. Pri kreditih manjših zneskov in krajših ročnosti so razlike med bankami manjše. Zelo verjetno se boste zato odločili kredit najeti pri svoji banki. Nekatere ponujajo (potrošniške) kredite tudi nekomitentom, a so obrestne mere lahko višje, v drugih kredita kot nekomitent ne morete dobiti. Veliko je odvisno od banke in vrste kredita.
Večji kot je znesek kredita, več časa in truda se vam splača vložiti v izbiro najugodnejšega ponudnika. V primeru stanovanjskega kredita za več deset – ali bolj verjetno – več sto tisoč evrov, je v primerjavo smiselno vključiti prav vse banke, ki delujejo pri nas (v Sloveniji ima sedež dvanajst bank, enajst jih ponuja stanovanjske kredite, Addiko banka pa le potrošniške). Prihranki oziroma razlike lahko dosežejo tudi deset tisoč evrov in več.
Nasvet: povpraševanje pošljite vsem bankam po elektronski pošti. Prosite za kredite enakih zneskov in ročnosti ter jih primerjajte po efektivni obrestni meri (EOM) ali skupnem znesku oziroma skupnih stroških kredita.
Preberite tudi: Krediti tudi za upokojence?