Tokratno primerjavo smo izpeljali nekoliko drugače kot običajno, saj smo pregledali dve vrednosti porabe goriva pri osebnih avtomobilih, registriranih v Sloveniji. Ugotoviti smo želeli, kakšna je razlika med homologirano (torej na prodajnem mestu in v katalogih označeno) ter dejansko porabo goriva, ki so jo potrošniki izmerili v vsakdanjem življenju.
Ugotovili smo, da se je v primerjavi s podobno analizo, opravljeno pred dvema letoma in pol, razkorak v povprečju povečal. Z drugimi besedami: avtomobili so novejši, razlika v porabi goriva med označeno in dejansko pa je v povprečju vse višja.
Glede na to, da je v tem času začel veljati nov standard merjenja homologacijske porabe goriva (WLTP, Worldwide Harmonized Light Vehicles Test Procedures), je ta zaključek lahko neprijetno presenečenje. A v resnici pokaže zgolj na dejstvo, kako dolgotrajen je proces od sprejetja določenega okoljskega standarda do njegovega opaznega učinka na trgu.
Kako smo ocenjevali?
Podatki o registriranih osebnih avtomobilih v Sloveniji izhajajo iz baze odprtih podatkov Slovenije in so veljali na dan 30. junija 2022. Iz teh podatkov smo razvrstili kombinacije avtomobilov (znamka in model) in motorja, pri čemer smo kot osnovo za starost motorja vzeli njegovo okoljevarstveno oznako (Euro).
Podatek o izmerjeni porabi goriva smo poiskali na nemškem portalu Spritmonitor, ki je ena od največjih tovrstnih baz v Evropi. Število prevoženih kilometrov in količino natočenega goriva vanjo vpisujejo potrošniki v aplikaciji ali na spletni strani.
Za izračun previsokih stroškov, ker je poraba goriva višja od homologirane, smo upoštevali regulirano ceno goriva na dan 25. 8. 2022:
- bencin: 1,49 evra za liter
- dizel: 1,641 evra za liter
Pri avtomobilih z bencinskim motorjem smo presežni strošek izračunali za prevoženih 10.000 in 15.000 kilometrov letno, pri avtomobilih z dizelskim motorjem pa za prevoženih 15.000 in 20.000 kilometrov letno.
V tabelah smo zajeli po 50 v Sloveniji največkrat registriranih avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem. Na vrhu tabele je avtomobil z najmanjšo razliko med homologirano in izmerjeno porabo goriva, na dnu pa tisti z največjo razliko.
Razlika v porabi goriva je pri uvoženih avtomobilih največja
V zadnjih dveh letih in pol se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za približno 80 tisoč na 1,28 milijona. Povečanje je nekoliko večje med avtomobili z dizelskim motorjem, ki imajo nekaj manj kot 51-odstotni delež, bencinsko gnanih avtomobilov (vključno s hibridi in kombinacijo plinskega in bencinskega pogona) je približno 48,5 odstotka.
Preostanek, približno pol odstotka trga, pokrivajo električni avtomobili. Če vemo, da je delež dizelskega motorja med novimi avtomobili bistveno nižji, dosega komajda šestino, potem je jasno, da je večina novo registriranih dizelsko gnanih vozil rabljenih in v Slovenijo prihajajo iz drugih (evropskih) držav.
Prelomno je bilo leto 2021, po katerem morajo avtomobilske tovarne porabo izračunavati v skladu z novim testnim protokolom (WLTP). Pri teh avtomobilih odstopanje od tovarniških podatkov ni več tako veliko. Vendar pa je trenutno na slovenskih cestah teh avtomobilov sorazmerno malo.
Preostalo so večinoma avtomobili, ki imajo porabo goriva homologirano še po starem standardu NEDC (New European Driving Cycle), za katerega smo že pred več kot desetimi ugotovili, da ne ustreza sodobnim razmeram na trgu in v prometu, obenem pa med meritvami v laboratoriju ponuja preveč priložnosti za manipulacije kar posledično vodi k večji razliki do realne porabe goriva.
Nekaj primerov, kako je homologirana poraba skozi leta padala bistveno hitreje kot resnična, smo nanizali v posebnem prispevku.
Tudi več kot 50 odstotkov višja poraba pri dizelskih motorjih
Skladno z dogajanjem na trgu je povprečna razlika med homologirano in resnično porabo pri najbolj pogostih 50 avtomobilih z dizelskim motorjem (skupaj predstavljajo skoraj 24-odstotni delež vseh dizelskih avtomobilov) dosegla več kot 25 odstotkov.
Med modeli z največjo razliko občutno izstopajo tisti z okoljskim standardom Euro 5 in Euro 6 (na trg so prišli med letoma 2009 in 2019), medtem ko so starejši avtomobili (Euro 3 in Euro 4) glede porabe bistveno bolj »resnicoljubni«, razlika pri njih je večinoma pod 15 odstotki.
Z dokaj nizko razliko med uradno navedeno porabo in tisto v vsakdanjem življenju izstopa šest starejših Volkswagnovih avtomobilov (po trije Passati in Golfi), kjer je realna poraba za desetino višja od tiste, ki jo je proizvajalec navedel v tehničnih podatkih. Lastnikom teh avtomobilov se letni stroški goriva povečajo za okoli sto evrov v primerjavi s tistimi, ki bi jih odšteli, če razlike ne bi bilo.
Na drugi strani sta Audi A6 s 140 kW dvolitrskim dizlom in Citroën C4 Picasso z 88 kW 1,6-litrskim dizlom, pri katerih poraba striže za več kot polovico, blizu je tudi Audi A4 z enakim motorjem kot Audi A6. Vsi sodijo v okoljski razred Euro 6, a glede na nizke vrednosti tovarniškega podatka o porabi goriva, je očitno, da je meritev izvedena po starem standardu NEDC.
Presežni strošek pri teh avtomobilih doseže tudi več kot 700 evrov, če z njimi letno prevozite 20.000 kilometrov. V petih letih to pomeni dobrih 3500 evrov dodatnega stroška, ki ga ne bi bilo, če bi avtomobilske tovarne navajale bolj realne podatke o porabi goriva.
Bencinski motorji: razlika med novim in starim merjenjem porabe
Pri avtomobilih z bencinskim motorjem se je med tiste z najmanjšo razliko že uspelo uvrstiti nekaj novejšim modelom. Med 50 najbolj zastopanimi modeli na slovenskih cestah, ki predstavljajo dobrih 22 odstotkov vseh bencinskih avtomobilov, prevladujejo manjši avtomobili, ki jih le redko uvažamo iz tujine, zato je prej mogoče zaznati učinek izboljšanega standarda pri novih avtomobilih.
Iz članka o razliki v porabi goriva med različno starimi avtomobili posebej izpostavljamo Citroën C3 z 1,2-litrskim motorjem, ki nastopa v dveh različicah, obe sodita v okoljski razred Euro 6.
Starejši motor ima 60 kW moči in homologirano porabo 4,7 litra na 100 kilometrov, novejši pa 61 kW moči, poraba pa je že izračunana glede na standard WLTP in je po tovarniških podatkih za liter višja (5,7 litra/100 km).
Oba avtomobila v vsakdanji vožnji porabita 6,1 litra/100 km, kar pomeni, da je razlika pri starejšem modelu več kot 29-odstotna, pri novejšem pa zgolj 6-odstotna.
V povprečju najbolj pogosti bencinsko gnani avtomobili porabijo za 16,9 odstotka bencina več kot bi ga morali glede na uradne tovarniške podatke. Od njih najmanj odstopa Renault Clio z 1,2-litrskim motorjem in 43 kW moči v izvedbah z okoljskim standardom Euro 2 in Euro 3. Starejši model ima praktično enako porabo na cesti kot jo je imel v laboratoriju.
Tudi na drugem koncu lestvice je Renault Clio, tokrat z 0,9-litrskim bencinskim motorjem s turbinskim polnilnikom, ki ustreza standardu Euro 5. V realnem prometu si voznik lahko obeta za več kot 40 odstotkov višjo porabo kot je navedena v uradnih dokumentih, to pa mu bo vsako leto povzročilo za več kot 460 evrov dodatnih stroškov, če bo prevozil 15.000 kilometrov. V petih letih se vsota poveča na 2300 evrov, kar je približno 15 odstotkov vrednosti novega avtomobila.
Vsako leto v zrak izpuhti za več kot 300 milijonov evrov
Ko z analizo ugotovljeno neskladje prenesemo na celotni avtomobilski trg, številke dobijo povsem druge razsežnosti. Če upoštevamo povprečno razliko med uradnim tovarniškim podatkov o porabi in tistim, ki ga dosežejo vozniki med vsakdanjo vožnjo, in prevoženih 15 tisoč kilometrov letno lahko ugotovimo, da vsako leto v zrak izpuhti za več kot 300 milijonov evrov.
Ta strošek se je povečal predvsem zaradi nerealnih podatkov o porabi, ki so jih avtomobilske tovarne sporočale v letih od 2009 do 2019, da bi tudi okoljsko osveščene kupce privabile z obljubo o bolj »zelenih« avtomobilih, s katerimi je tudi strošek za gorivo nižji kot je bil. Žal samo na papirju.
Kako omiliti razliko?
Predvsem pri avtomobilih, izdelanih med letoma 2009 in 2019 pri nakupu povprašajte o realni porabi goriva. Ne odločajte se samo na podlagi podatkov iz kataloga, saj boste v tem primeru strošek goriva podcenili vsaj za četrtino, v nekaterih primerih pa celo za polovico.
Vožnjo lahko pocenite tudi sami. Poskrbite za ustrezen tlak v pnevmatikah, s seboj ne vozite nepotrebne prtljage (še zlasti ne prtljažnikov na strehi), pri novejših avtomobilih s turbinskim polnilnikom pospešujte zmerno in predvidevajte dogajanje v prometu, s čemer bo tudi vožnja manj sunkovita. Enako velja za vožnjo s hibridnim ali električnim avtomobilom.
Če avtomobil premore ekološki način vožnje, ga čim večkrat uporabite.
S standardom WLTP določeno porabo bi pri zmerni vožnji izven avtocest in mestnih središč skoraj morali doseči. Če vam to še vedno ne uspeva, razlika pa je večja od deset odstotkov, v servisu preverite, ali je z avtomobilom vse v najlepšem redu. Res ni nobene potrebe, da porabljate več goriva, kot je nujno – tako z vidika vaše denarnice, kot na splošno z vidika varovanja okolja.
Preberite še: Kam so se izgubili prihranki pri porabi goriva?