Med našim preverjanjem izposoje električnih kolesih v devetih slovenskih turističnih krajih smo izposojevalce povprašali tudi, kaj nam predlagajo za nekajurni izlet. V nadaljevanju predstavljamo po našem mnenju zanimive poti. Priložili smo jim tudi GPX datoteke za navigacijo po poteh, ki jih lahko uvozite v vašo aplikacijo za telefon ali pametno uro.
Marsikatero od predlaganih poti boste zmogli s svojim kolesom brez pomoči elektrike. Večinoma smo se vozili približno dve uri, tako da so opisane poti primerne tudi samo za popoldanski izlet.
Bled
Kolesarskih poti okrog in v bližini slavnega jezera seveda ne manjka, a niso vse speljane po ločenih stezah.
Z izposojenim kolesom smo se spustili do Šobca, se nato dvignili do Lesc in po glavni cesti spet spustili do reke Save pri Lancovem. Ob desnem bregu smo kolesarili po makadamski cesti, Savo prečkali pod Ribnim, a nadaljevali ob levem bregu tako, da smo se znašli nasproti Vile Bled.
Vrnili smo se mimo Zake, železniške postaje in po kolesarski stezi mimo vrtca vse do izhodišča na začetku Bleda. Kopanje v jezeru smo si privoščili v Zaki, lahko pa se ustavite tudi v veslaškem centru. Med tema dvema točkama je sicer široka pot, ki pa je v sezoni polna sprehajalcev.
Dolžina poti: 22 kilometrov
Skupni vzpon: 250 metrov
Naložite GPX datoteko >
Bohinj
Tudi v Bohinju obstaja veliko možnosti za kolesarjenje, priljubljena je, denimo ločena kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Stare Fužine.
Ker smo si izposodili električno kolo, so nam priporočali, da ga preizkusimo med vožnjo navkreber, do planine Voje in slapu Mostnice. Od približno sredine Bohinjskega jezera smo se proti Stari Fužini vrnili po glavni cesti in zavili na levo proti planini Voje.
Asfaltna pot, ki je za avtomobile plačljiva, se enakomerno vzpenja, na planini nas pričaka razgibana makadamska pot, po kateri se lahko zapeljemo v bližino slapu Mostnice. Prometa ni veliko, je pa na planini kar nekaj sprehajalcev. Vrnili smo se po isti poti, s kratkim postankom na glavni bohinjski plaži.
Dolžina poti: 20 kilometrov
Skupni vzpon: 330 metrov
Naložite GPX datoteko >
Bovec
Čisto brez vožnje po glavni cesti sicer med kolesarjenjem po Bovškem ni šlo, a velik del poti poteka po manj obljudenih lokalnih cestah in poteh. Iz centra mesta smo se usmerili proti osnovni šoli in nadaljevali vzpon proti vasi Plužna.
V bližini je slap Virje, nato se cesta spusti mimo igrišča za golf do glavne ceste, ki smo ji sledili do odcepa za Log Čezsoški. Pred tem lahko vsaj iz daljave občudujete slap Boka.
Po prečkanju Soče smo zavili levo proti Čezsoči in nadaljevali po njene levem bregu do pritoka potoka Slatnica. Ko je vreme lepo, se ta potok segreje do kopalne temperature, ki jo lahko uživate tudi v manjšem tolmunčku ob pritoku v Sočo.
S kolesom smo se odpeljali naprej proti Jablanci in Brjeki ter prečkali Sočo po cesti (ne po brveh pred tem) nekaj kilometrov nad Kalom Koritnico. Po glavni cesti smo se vrnili v Bovec.
Dolžina poti: 25 kilometrov
Skupni vzpon: 300 metrov
Naložite GPX datoteko >
Kamp Podzemelj
Bela Krajina sicer nima kolesarskih stez, a je polna stranskih cest, na katerih je promet res redek. Iz kampa Podzemelj smo se skozi Krasinec in Griblje odpeljali po zanimivo razgibani cesti do Črnomlja. Nadaljevali smo po glavni cesti (ta zna biti v poletni sezoni kar zoprno polna) do Dragatuša.
Čez reko Lahinjo smo se skozi Butoraj vrnili v Črnomelj, se zapeljali do Dolenjcev (blizu so Adlešiči s še enim kopališčem ob Kolpi) si nekaj kilometrov naprej od Podzemlja ogledali letalo DC-3, ki stoji pred vasjo Otok in spominja na dogodke med drugo svetovno vojno. Po poljski poti smo se vrnili do kampa.
Dolžina poti: 55 kilometrov
Skupni vzpon: 500 metrov
Naložite GPX datoteko >
Koper
V slovenski Istri je kolesarjem najbolj prijazna Parenzana, steza, ki je speljana po trasi bivše železnice. V Kopru se lahko usmerite proti jugu in obiščete Izolo, Strunjan, Portorož, Piran, oziroma celo sever hrvaškega dela Istre, mi pa smo se raje odločili za manj obljudeno smer proti Italiji.
Odpeljali smo se v smeri Ankarana, do koder sprva vodi kolesarska cesta ob koprski luki in s tovornjaki precej zasedeni cesti, nato pa se boste morali do Milj peljati po glavni cesti. Ta del si lahko nekoliko skrajšate z vožnjo mimo objekta Slovenske vojske in pokopališča školjk pri Sveti Katarini.
Od Ankarana do Milj je kar nekaj priložnosti za skok v vodo. Ko zapeljete iz Milj, bodite pozorni na most čez reko Osp (Ospo v italijanščini), saj se takoj za njim na desni začne kolesarska steza, ki vas bo pripeljala do začetka Parencane. Pot je od tu naprej dokaj dobro označena in pelje nazaj v Sloveniji skozi Škofije in nizek senčnat gozd do Dekanov. Ob mostu čez Rižano si lahko privoščite skok v enega od tolmunov in osveženi nadaljujete do glavne ceste pred Bertoki.
Vožnja skozi krožišče in nadvoz čez hitro cesto je precej zoprna, nekaj sto metrov naprej je vhod v Škocjanski zatok, nazaj v Koper pa se lahko odpeljete po kolesarski stezi tik ob hitri cesti.
Dolžina poti: 35 kilometrov
Skupni vzpon: 200 metrov
Naložite GPX datoteko >
Kranjska Gora
V Zgornjesavski dolini je veliko možnosti, ki jih lahko izkoristite z električnim kolesom. Poti do Vršiča ne bomo omenjali, ker je običajno cesta polna in zato manj prijazna kolesarjem. Namesto tega se lahko povzpnete na drugo stran, do Tromeje.
Manj športno navdahnjeni kolesarji se lahko podate do Planice ali Belopeških jezer na italijanski strani. Osnovna aorta je kolesarska steza, speljana po stari železnici, ki vodi vse od Jesenic do Trbiža.
Naklon je komaj zaznaven, bolj se vzpne kolesarska steza v Planico ali do Belopeških jezer, kjer se boste morali na koncu nekaj sto metrov peljati tudi po cesti. Enako velja za pot do jezera v Jasni.
Dolžina poti (Planica in Jasna): 20 kilometrov
Skupni vzpon: 175 metrov
Naložite GPX datoteko >
Maribor
Kolo smo si izposodili ob spodnji postaji vzpenjače in bi bila najbrž prva misel, da se z njim odpeljemo na vrh Pohorja. A predlagali so nam drugo pot. Skozi Pekre in Limbuš smo odkolesarili do Drave, nato sledili dravski kolesarski poti do Lenta in se vrnili nazaj pod Pohorje.
Večina poti poteka po kolesarski stezi ali stran od prometa, pot je precej ravninska in zato primerna za vse, tudi otroke.
Dolžina poti: 17 kilometrov
Skupni vzpon: 100 metrov
Naložite GPX datoteko >
Rogla
Ob izposoji kolesa na Rogli se je treba zavedati, da ste na enem od višjih delov Pohorja, zato bo praktično v vse smeri najprej šlo navzdol, dovolj energije pa je treba prihraniti za zadnji vzpon nazaj na Roglo.
Odpeljete se lahko vse do Kop, kar je zahtevna dnevna tura, a z električnim kolesom bi jo zagotovo zmogli (sploh, če bi s seboj peljali tudi polnilnik in vmes med kosilom dopolnili energijo v bateriji).
Mi smo se odločili za bistveno krajši skok do Klopnega vrha, pot je dobro označena in poteka najprej po glavni cesti do koče na Pesku, nato pa po makadamu do odcepa za Klopni vrh. Na Roglo se lahko vrnete po isti poti (tako kot smo se mi) ali pa se spustite do spodnje postaje sedežnice Jurgovo in se na cilj povzpnete po gozdni cesti.
Dolžina poti: 20 kilometrov
Skupni vzpon: 370 metrov
Naložite GPX datoteko >
Vipavska dolina (Skrilje)
Izposojevalec na spletni strani poudarja, da ima več točk za izposojo na Krasu, a mi smo se odločili, da kolesa prevzamemo na njihovem sedežu v Skriljah pri Ajdovščini.
Z aplikacijo Komoot, v kateri so zarisali nekaj idej za kolesarjenje v okolici, smo se podali do Vipave. Pot nas je najprej vodila ob reki Vipavi do Dolenja, nato smo se povzpeli do Manč, prečkali hitro in glavno cesto ter se po stranskih poteh pripeljali v središče Vipave.
Ogledali smo si izvire reke Vipave v bližini, pot pa nadaljevali do Vrhpolja, mimo Zemona, pod hitro cesto do Dolenja. Zavili smo do vasi Ustje, se peljali ob potoku Jevšček in se povzpeli na Vipavski Križ. Zadnji del poti poteka tudi po glavni cesti, ki pa je k sreči dovolj široka, da ne bi smelo prihajati do zapletov.
Dolžina poti: 31 kilometrov
Skupni vzpon: 300 metrov
Naložite GPX datoteko >
Preberite več: Primerjalno ocenjevanje izposoje električnih koles