Parkiranje zahteva svoj prostor in več kot je potreb po parkiranju, več prostora porabimo za to. Kako javni prostor uporabiti karseda učinkovito? Ključ do rešitve te dileme se skriva v bolj učinkovitih načinih prevoza oziroma v boljšem načrtovanju različnih oblik mobilnosti.
Dejstvo: kjer so parkirišča, ni drugih storitev, izdelkov, doživetij …
Ko z avtomobilom pridemo na cilj, pričakujemo, da nam mesto odstopi za približno eno študentsko sobo veliko površino za parkiranje našega vozila. Pričakujemo tudi, da je ta površina čim bližje vhodu, je varna in da nam je na voljo vedno in po nizki ceni. Dejstvo je, da je prostor omejena dobrina in precej neučinkovito ga je namenjati skladiščenju vozil.
Namen vozil ni, da so parkirana, ampak da se vozijo. Približno 23 ur oziroma 95 odstotkov dneva avtomobili ne služijo svojemu namenu in zavzemajo prostor, ki bi ga lahko porabili za bolj učinkovite dejavnosti. Skladiščenje vozil namreč ne proizvaja storitev, izdelkov, doživetij ...
Če nam je lastno udobje pomembnejše od učinkovito zasnovanega urbanega prostora, lahko omenjeno dejstvo preprosto ignoriramo. Če pa nam za učinkovitost skupnega ni vseeno, lahko določimo, koliko prostora smo pripravljeni “vreči stran” in ceno parkiranja prepustimo povpraševanju.
Še ena rešitev je: da spodbudimo bolj učinkovit način prevoza. Kolesa za parkiranje potrebujejo 10-krat manj, pri dvonadstropnih stojalih pa 20-krat manj prostora, kot avtomobili.
Primeren prostor za shranjevanje koles: kakšen naj bo?
Da se lahko vozimo z avtomobilom, potrebujemo dovolj široke ceste, obsežna parkirišča, proizvodnjo in prodajo, črpalke in polnilnice, servise, zavarovalnice ... Tudi za odvijanje kolesarskega prometa potrebujemo infrastrukturo, vendar v precej manjšem obsegu.
Na tem mestu se bomo posvetili predvsem vprašanju, kakšen je primeren prostor za shranjevanje koles.
Osnovni pogoj je dovolj prostora za parkiranje koles. 50 parkirnih mest za podjetje s 5.000 zaposlenimi bo precej hitro zapolnjenih, 10.000 mest pa bo najbrž preveč. Na Danskem, denimo, fakultetam priporočajo, da zagotovijo kapaciteto za 40 do 80 odstotkov vpisanih študentov, pri pisarnah in tovarnah pa za 40 odstotkov zaposlenih.
Kakšna so najbolj primerna stojala in kako jih razporediti?
Namen stojal je zagotoviti ustrezno podporo, da se kolesa ne zvijejo ali prevrnejo in s tem poškodujejo, da so pospravljena urejeno in da jih je možno prikleniti na varen način.
Kot najboljša se načeloma izkažejo stojala “sheffield”, ki imajo obliko narobe obrnjenega obroča.
Stojala tipa sheffield pred Fakulteto za računalništvo in informatiko in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo)
Malo manj prikladna so vertikalna in dvonadstropna stojala, so pa bolj prostorsko učinkovita. Sprejemljiva so še t. i. stojala “butterfly”, ki so cenejša od stojal “sheffield”, ponujajo enako stabilnost, vendar omogočajo manj varen način zaklepanja.
Kombinacija stojal butterfly in vertikalnih stojal pred Fakulteto za strojništvo)
Da lahko uporabniki pridejo do stojal brez plezanja, morajo biti do njih speljane dovolj široke dostopne poti, prav tako pa mora biti dovoljšen tudi razmak med stojali, da se krmila med seboj ne zatikajo preveč. Priporočljiv razmak je malo čez povprečno širino krmila oziroma približno 40 centimetrov.
Ključnega pomena sta varnost in dostopnost
Ker bi radi kolo prevzeli nazaj v voznem stanju, je pomemben standard varnosti. Za 15-minutne opravke je morda dovolj samo, da je prostor na vidnem mestu.
Kjer je čas parkiranja dolg, je primerno zagotoviti tudi zaščito pred padavinami in tatvinami – npr. z videonadzorom ali z nadzorovanim dostopom (ograjena kolesarnica pod ključem).
Še tako urejena kolesarnica bo prazna, če ne bo dostopna. To pomeni, da se nahaja čim bližje vhodu in da pri vstopu ni potrebno premagovati ovir, kot npr. stopnic ali neprimerno speljanega priključka.
Dodatno je smiselno poskrbeti še za stojala za tovorna kolesa, polnilnice za električna kolesa, stojala za popravilo, tuše, pitnike, in vzdrževati osnovni standard čistoče. Odlično je tudi, če je možno s kartico ali računom za odklepanje kolesarnice, uporabljati tudi javni prevoz. Vendar je vse to nepomembno, dokler ni poskrbljeno za prej omenjene osnove.
Preberite več: Primerjalno ocenjevanje kolesarske infrastrukture: ljubljanske fakultete