Primerjalno ocenjevanje laboratorijskih meritev z realno porabo goriva

Pri novejših modelih poraba na cesti od laboratorijskih navedb odstopa vse do 50 odstotkov!

V začetku prihodnjega leta naj bi se končalo dolgoletno obdobje zavajanja kupcev avtomobila s podatki o porabi goriva. Z dokončno uveljavitvijo in komunikacijo porabe po standardu WLTP naj bi kupci novih avtomobilov dobili vsaj nekoliko bolj realno informacijo o porabi. Naše primerjalno ocenjevanje, je ponovno dokazalo, da so se ob uporabi podatkov NEDC razlike v zadnjem obdobju le še povečevale. Med primerjalnim ocenjevanjem smo ugotovili, da je več zavajanj pri avtomobilih z dizelskimi motorji.

Glede na zbrane in preračunane podatke je povprečna razlika med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki bencinskih motorjev dokaj sprejemljivih 13,8 odstotka, pri skoraj natančno polovici obravnavanih avtomobilih pa smo ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov. Odstopanja so bila občutno višja pri dizelskih motorjih, saj je bila v povprečju razlika pri 50 najbolj pogostih modelih višja od 20 odstotkov. Če upoštevamo povprečne razlike, ki smo jih izračunali pri najbolj pogostih avtomobilih na slovenskih cestah, in jih prenesemo na celotni vozni park, merimo stroške zaradi nerealnih podatkov o porabi goriva v milijonih evrov - ti lahko na za Slovenijo dosežejo od 135 do 190 milijonov evro letno, odvisno od tega, kateri podatek o številu prevoženih kilometrov upoštevamo!

PotrošnikovZOOM: preverite tabele, izračune in koliko preveč zaradi zavajanja o porabi goriva namenimo na nakup goriva

Zgodba je zavajanju s porabo goriva je doživela vrhunec z afero Dieselgate, ko so ameriški okoljevarstveniki Volkswagnu dokazali, da je celo namenoma prilagodil programsko opremo v vozilih, da bi ta na laboratorijskih preizkusih prikazala čim nižje vrednosti porabe goriva. Da bi zgodbi prišli čim bolj do dna, smo na MIPORju ob koncu leta 2016 prvič primerjali uradno zabeležene podatke s homologacijskega kartona in porabo goriva, ki jo na nemški strani spritmonitor.de, nekakšni vseevropski bazi, sporočajo lastniki avtomobilov. Po skoraj treh letih in pol smo raziskavo ponovili. "Kot osnovo smo tudi tokrat vzeli slovenski vozni park (ob koncu leta 2019), podatki so javno dostopni na portalu OPSI (Odprti podatki Slovenije), obnavljajo jih ob koncu junija in ob koncu decembra. Bazo smo prečistili in izluščili po 50 modelov z dizelskim in bencinskim motorjem," je pojasnil način izbora vozil Boštjan Okorn in dodal: "Primerjavo med homologacijsko in realno izmerjeno (povprečno) porabo goriva smo iz odstotkov preračunali v dodaten strošek, ki ga ima lastnik takšnega avtomobila zaradi nerealnih vrednosti porabe. Upoštevali smo trenutno veljavno ceno goriva (okrogel evro tako za dizel kot bencin), ki je med najnižjimi v zadnjih letih."

Bencinski motorji
Glede na zbrane in preračunane podatke je na prvi pogled mogoče zaključiti, da lastniki avtomobilov z bencinskimi motorji niso bili bistveno zavedeni ob nakupu. Povprečna razlika med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi podatki je dokaj sprejemljivih 13,8 odstotka, pri skoraj natančno polovici (24) obravnavanih avtomobilih smo ugotovili razliko, ki je nižja od desetih odstotkov. "Prav desetina razlike je tista, za katero menimo, da je nekako `naravna´ in lahko odraža razliko med laboratorijskimi in realnimi razmerami na cesti," meni Boštjan Okorn in izpostavlja prve štiri avtomobile iz tabele, ki izstopajo v pozitivni smeri - trije Renaultovi in Citroënov, pri katerih je povprečna poraba praktično enaka kot v laboratoriju. Prav vsi trije sodijo med starejše modele (EURO 2 je v veljavi od leta 1996, EURO 3 pa so morali izdelovalci upoštevati do leta 2005).

V drugi polovici razvrstitve so starejši avtomobili redkejši, vse pogosteje pa se pojavljajo avtomobili z okoljevarstveno oznako EURO 5 in šele povsem na koncu tisti z oznako EURO 6.

Zelo dobro je razvidno, da novejši avtomobili s homologacijsko porabo vse bolj odstopajo od realno izmerjenih vrednosti. Ti so na dnu table, med njimi pa najdemo peterico najsodobnejših - Volkswagen Polo, Citroën C3, Renault Captur, Renault Clio in Peugeot 208 - pri katerih poraba na cesti od laboratorijske odstopa vse do 41 odstotkov,

izpostavlja Boštjan Okorn.

Dizelski motorji
Če smo dizelske motorje vedno označevali kot bolj varčne, bi jim lahko, glede na izračunane podatke, nadeli še oznako bolj zavajajoči. V povprečju je razlika pri 50 najbolj pogostih modelih namreč višja od 20 odstotkov.

Na papirju je poraba v zadnjih tridesetih letih sicer res padala, a v praksi se to ni pokazalo. Tudi sicer boste tudi pri dizlih med resnicoljubnimi avtomobili našli predvsem starejše modele,

opozarja Boštjan Okorn in izpostavlja, da je še najbolj nov Opel Insignia, star med 7 in 11 let, ki na 12. mestu razvrstitve v realnem prometu kot zadnji porabi za manj kot 10 odstotkov več goriva. A v zadnji tretjini avtomobilov, pri katerih poraba najbolj odstopa od homologacijske, starejšega od 11 let ne boste več našli. Razlika pa hitro raste in pri Renaultu Meganu (EURO 5) in Audiju A6 (EURO 6) celo preseže 50 odstotkov.