MIPORjevi ocenjevalci so v okviru primerjalnega ocenjevanja razlike med označeno in dejansko porabo goriva pri osebnih avtomobilih, registriranih v Sloveniji pregledali dve vrednosti porabe goriva pri osebnih avtomobilih, registriranih v Sloveniji. Cilj je bil ugotoviti, kakšna je razlika med homologirano (torej na prodajnem mestu in v katalogih označeno) ter dejansko porabo goriva, ki so jo potrošniki izmerili v vsakdanjem življenju. Hkrati so preverili tudi, kako se je poraba goriva v realni vožnji pri podobno močnih motorjih spreminjala skozi leta.

V izračun so zajeli po 50 v Sloveniji največkrat registriranih avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem, in sicer so pri avtomobilih z bencinskim motorjem presežni strošek izračunali za prevoženih 10.000 in 15.000 kilometrov letno, pri avtomobilih z dizelskim motorjem pa za prevoženih 15.000 in 20.000 kilometrov letno. Ugotovili so, da se je v primerjavi s podobno analizo, opravljeno pred dvema letoma in pol, razkorak v povprečju povečal. Z drugimi besedami: avtomobili so novejši, razlika v porabi goriva med označeno in dejansko pa je v povprečju vse višja. Razlika v porabi goriva se je povečala tudi in predvsem zaradi občutne rasti števila uvoženih avtomobilih.

Če z analizo ugotovljeno neskladje med uradnim tovarniškim podatkov o porabi in tistim, ki ga dosežejo vozniki med vsakdanjo vožnjo, in prevoženih 15 tisoč kilometrov letno prenesemo na celotni avtomobilski trg, lahko ugotovimo, da vsako leto v zrak izpuhti za več kot 300 milijonov evrov.

Rezultati so v celoti prosto dostopni v tem prispevku, kjer lahko preverite tudi, pri katerih avtomobilih je razlika v porabi največja.

Primerjalno ocenjevanje razlike med označeno in dejansko porabo goriva pri osebnih avtomobilih, registriranih v Sloveniji je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih MIPOR izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletnem mestu www.potrošnikovZOOM.si. Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja, tj. ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

»Zaključek, da je razlika v porabi goriva med označeno in dejansko v povprečju vse višja, je bilo neprijetno presenečenje glede na to, da je v letu 2021 veljati nov standard merjenja homologacijske porabe goriva (WLTP, World¬wide Harmonized Light Vehicles Test Procedures), A v resnici pokaže zgolj na dejstvo, kako dolgotrajen je proces od sprejetja določenega okoljskega standarda do njegovega opaznega učinka na trgu«, izpostavlja Boštjan Okorn. Kako so ocenjevali, preverite na tej povezavi.

V zadnjih dveh letih in pol se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za približno 80 tisoč na 1,28 milijona. Povečanje je nekoliko večje med avtomobili z dizelskim motorjem, ki imajo nekaj manj kot 51-odstotni delež, bencinsko gnanih avtomobilov (vključno s hibridi in kombinacijo plinskega in bencinskega pogona) je približno 48,5 odstotka.

Preostanek, približno pol odstotka trga, pokrivajo električni avtomobili. Če vemo, da je delež dizelskega motorja med novimi avtomobili bistveno nižji, dosega komajda šestino, potem je jasno, da je večina novo registriranih dizelsko gnanih vozil rabljenih in v Slovenijo prihajajo iz drugih (evropskih) držav, poudarjajo na MIPORju.

Tudi več kot 50 odstotkov višja poraba pri dizelskih motorjih

Skladno z dogajanjem na trgu je povprečna razlika med homologirano in resnično porabo pri najbolj pogostih 50 avtomobilih z dizelskim motorjem (skupaj predstavljajo skoraj 24-odstotni delež vseh dizelskih avtomobilov) dosegla več kot 25 odstotkov. »Med modeli z največjo razliko občutno izstopajo tisti z okoljskim standardom Euro 5 in Euro 6 (na trg so prišli med letoma 2009 in 2019), medtem ko so starejši avtomobili (Euro 3 in Euro 4) glede porabe bistveno bolj »resnicoljubni«, razlika pri njih je večinoma pod 15 odstotki,« izpostavlja Okorn in dodaja: »Presežni strošek pri teh avtomobilih doseže tudi več kot 700 evrov, če z njimi letno prevozite 20.000 kilometrov. V petih letih to pomeni dobrih 3500 evrov dodatnega stroška, ki ga ne bi bilo, če bi avtomobilske tovarne navajale bolj realne podatke o porabi goriva.«

Z dokaj nizko razliko med uradno navedeno porabo in tisto v vsakdanjem življenju izstopa šest starejših Volkswagnovih avtomobilov (po trije Passati in Golfi), kjer je realna poraba za desetino višja od tiste, ki jo je proizvajalec navedel v tehničnih podatkih. Lastnikom teh avtomobilov se letni stroški goriva povečajo za okoli sto evrov v primerjavi s tistimi, ki bi jih odšteli, če razlike ne bi bilo.

Bencinski motorji: razlika med novim in starim merjenjem porabe

Pri avtomobilih z bencinskim motorjem se je med tiste z najmanjšo razliko že uspelo uvrstiti nekaj novejšim modelom. Med 50 najbolj zastopanimi modeli na slovenskih cestah, ki predstavljajo dobrih 22 odstotkov vseh bencinskih avtomobilov, prevladujejo manjši avtomobili, ki jih le redko uvažamo iz tujine, zato je prej mogoče zaznati učinek izboljšanega standarda pri novih avtomobilih. Več o rezultatih na povezavi.

V povprečju najbolj pogosti bencinsko gnani avtomobili porabijo za 16,9 odstotka bencina več kot bi ga morali glede na uradne tovarniške podatke. Od njih najmanj odstopa Renault Clio z 1,2-litrskim motorjem in 43 kW moči v izvedbah z okoljskim standardom Euro 2 in Euro 3. Starejši model ima praktično enako porabo na cesti kot jo je imel v laboratoriju.

Ob primerjavi absolutnih vrednosti porabe med podobno zmogljivimi motorji različnih letnikov so ugotovili, da je poraba goriva v najboljšem primeru manjša zgolj za nekaj decilitrov, pa čeprav so avtomobilske tovarne z vsakim novim letom oglaševale tudi do četrtino nižjo porabo. Pretiravanje z navajanjem nerealnih številk, pridobljenih tudi z bolj ali manj dovoljenimi prijemi v laboratoriju, je v resnici zgolj povzročilo prepad med uradno in realno izmerjenimi vrednostmi, ne pa tudi preskoka pri učinkovitosti motorjev.

Kaj lahko stori potrošnik?

1. Vožnjo lahko pocenite tudi sami. Poskrbite za ustrezen tlak v pnevmatikah, s seboj ne vozite nepotrebne prtljage (še zlasti ne prtljažnikov na strehi), pri novejših avtomobilih s turbinskim polnilnikom pospešujte zmerno in predvidevajte dogajanje v prometu, s čemer bo tudi vožnja manj sunkovita. Enako velja za vožnjo s hibridnim ali električnim avtomobilom.
2. Predvsem pri avtomobilih, izdelanih med letoma 2009 in 2019 pri nakupu povprašajte o realni porabi goriva. Ne odločajte se samo na podlagi podatkov iz kataloga, saj boste v tem primeru strošek goriva podcenili vsaj za četrtino, v nekaterih primerih pa celo za polovico.
3. Če avtomobil premore ekološki način vožnje, ga čim večkrat uporabite.
4. S standardom WLTP določeno porabo bi pri zmerni vožnji izven avtocest in mestnih središč skoraj morali doseči. Če vam to še vedno ne uspeva, razlika pa je večja od deset odstotkov, v servisu preverite, ali je z avtomobilom vse v najlepšem redu. Res ni nobene potrebe, da porabljate več goriva, kot je nujno – tako z vidika vaše denarnice, kot na splošno z vidika varovanja okolja.