Taksi ni poceni, je pa (večinoma) dovolj zanesljiv.

V okviru primerjalnega ocenjevanja so bili tokrat pod drobnogledom prevozi s taksiji. Preverili smo storitve priložnostnega prevoza s taksijem v Ljubljani, Mariboru in Portorožu oziroma na Obali. Taksije smo preizkušali v paru, s seboj smo imeli manjši kovček, v vozilo pa smo sedli na zadnje sedeže. Naključno smo izbrali 15 taksi podjetij, štiri taksije smo izbrali sproti na parkiriščih.

Večina voznikov je bila prijaznih, med vožnjo so se radi ukvarjali s telefonom (klici, prebiranje sporočil …), sicer pa so vozili dokaj po pravilih, večinoma uporabljali smernike in bistveno ne prekoračili omejitev hitrosti. Taksimetre so vključili ob začetku vožnje in jih izključili včasih še nekaj metrov pred koncem. Praviloma so zneske zaokroževali navzdol. A tudi med taksisti so negativne izjeme – preživeli smo dve vožnji z divjakoma, ki ne bi smela biti taksista, saj sta potnike in ostale udeležence večkrat spravila v nevarnost.

PotrošnikovZOOM: preverite rezultate ocenjevanja  prevozov s taksijem

Pri plačilu prevozov prevladuje plačilo z gotovino, saj smo le v dveh primerih (vožnja na in z letališča Brnik) lahko za plačilo uporabili kreditno kartico. Računa tudi ne izdajo vsi avtomatsko, saj so morali zanj nekajkrat zaprositi. Slovenski taksiji so med slabše označenimi, večinoma zgolj z magnetnim znakom na strehi. Barve taksijev niso enotne, zato avtomobili, če nimajo dodatnih nalepk, skoraj ne izstopajo v prometu.

Cenik ni vedno preprosto dostopen
Vsi ocenjevani ponudniki v Ljubljani in Mariboru imajo svojo spletno stran ali vsaj profil na Facebooku, ljubljanski imajo vedno tudi nazorno in jasno objavljene cene.

V Mariboru cen na spletni strani nismo našli pri Mestnem taxiju, pri Mikro taxiju pa objavljajo samo ceno za kilometer vožnje. Še slabše informacijo o ceno razširjajo na Primorskem,

je pojasnil Boštjan Okorn in dodal:

Konkretnega cenika, v katerem bi bila cena prevoza razmejena na štartnino, ceno na kilometer in ceno za čakalno uro, nismo odkrili pri nobenem od njih, v najboljšem primeru so na spletni strani navedene okvirne cene do določenih ciljev. Tudi, ko smo ponudnike poklicali, nam ni uspelo vedno dobiti konkretnega podatka, večinoma so nam zaupali zgolj pričakovan strošek prevoza.

Tudi v taksiju mora biti cenik sicer na vidnem mestu, a ocenjevalcem ga nekajkrat sploh ni uspelo opaziti ali pa je bil prilepljen na vrhnji del armaturne plošče in tako praktično neviden z zadnjih sedežev. Podobno velja za licenco taksista, bolj vidni pa bili lahko tudi taksimetri. Večinoma so postavljeni na dno vozila med sprednja sedeža in je trenuten znesek cene prevoza z zadnjih sedežev težje spremljati.

Za informacijo o času čakanja smo morali pogosto sami povprašati
Petnajst prevozov smo naročili po telefonu, pri čemer so preverili, kakšne informacije zahtevajo od uporabnika, hkrati pa tudi, kakšne podatke dobimo od njih. Za informacijo o času čakanja smo morali pogosto povprašati. Izjema je Cammeo (tako v Ljubljani kot v Mariboru), pri katerem predvideni čas prihoda sporočijo po kratkem sporočilu (SMS), kjer so vnaprej sporočili tudi, kateri avtomobil (številka) jih bo prišel iskat. Ta podatek je pomemben v primeru, ko pokličemo taksi na lokacijo, kjer se jih v danem času ustavlja več (denimo po športnem ali glasbenem dogodku).

Ko čakaš pol ure dlje ...
Sporočeni časi prihoda so večinoma kar držali, samo v dveh primerih so čakali bistveno dlje kot je bilo napovedano. Najbolj kritično je bilo med čakanjem na taksi v Strunjanu, kjer se je čakalni čas z obljubljenih 10-15 minut podaljšal na skoraj 45 minut.

Cene na prvi pogled precej podobne, a razlike so
Med taksiji na klic so cene precej podobne, večinoma boste za kilometer vožnje odšteli nekaj manj kot evro, k temu je treba prišteti še približno evro za štartnino. Kot žafran so dragi prevozi s taksijem ob Obali. Večina taksistov namreč zaračunava fiksnih osem evrov za prevoz do treh kilometrov, nato pa po prevoženi razdalji. Osemkilometrska pot med Piranom in Strunjanom bi stala več kot dvajset evrov, a smo plačali nekaj manj, ker je voznik prijazno prej ustavil taksimeter. Za vožnjo od izolske bolnišnice do Lucije smo plačali visokih 25 evrov. Tu je treba priznati, da so nas ob klicu opomnili na visok strošek.

V štirih primerih (ljubljanska in mariborska železniška postaja, ljubljanski klinični center in letališče Brnik), ko smo ocenjevalci sedli v prvi taksi, ki je že čakal na postajališču, je bila ta izbira bistveno dražja.

Cena za prevožen kilometer je bila več kot dvakrat višja kot pri taksijih, ki jih naročimo po telefonu.

Že zelo kratka vožnja, denimo od mariborske železniške postaje do avtobusne postaje (400 m) vas bo lahko stala štiri evre, vožnja z letališča Brnik do Ljubljane pa 48 evrov. Za primerjavo povejmo, da smo za pot do letališča Brnik s taksijem na klic odšteli konkretnih 13 evrov manj,

Naš nasvet: Na kaj paziti pri naročanju taksija?

1. Pred izbiro se prepričajte o ceni – lahko tudi po internetu ali med naročanjem po telefonu. Če je le možno, taksi naročite po telefonu ali preko posebne aplikacije. Vožnje s taksiji, ki stojijo na postajališčih in v katere sedete naključno, so občutno dražje.
2. Ob naročanju se prepričajte, kako dolgo bo treba čakati. V primeru daljšega čakalnega časa zaprosite, da vas taksist pokliče nekaj minut pred prihodom.
3. Vnaprej preverite, kje je najbolje počakati na taksi, kar je lahko odvisno tudi od smeri vožnje. Na ta način lahko pridobite nekaj časa in zmanjšate težave zaradi potrebe po obračanju.
4. Če mesta ne poznate, preverite, kakšna je razdalja do cilja. Taksisti vam ne bodo odrekli le nekaj sto metrov dolge vožnje, ki jo bodo tudi pošteno zaračunali. Bolje je, da jo opravite peš.
5. Uporaba taksija ob slovenski obali je zasoljeno draga, še zlasti za kratke razdalje – zato jih raje premagajte peš ali z avtobusom, če je le mogoče.