Večji delež polnila v sadno-žitnih ploščicah za majhne otroke predstavlja sadni delež. Ta je sestavljen iz enega ali več zgoščenih sokov jabolk, hrušk in grozdja ter sušenih banan ali bananinih kosmičev.

V polnilu se, poleg sadnega deleža, nahaja tudi pšenična, ovsena ali koruzna moka oziroma kosmiči in olje (sončnično ali palmovo). Polnilo je z zgornje in s spodnje strani prekrito z oblatom ali vafljem, ki je običajno narejen iz pšenične moke in krompirjevega škroba. Enemu izdelku pa so dodani še aditivi.

Ker sadno-žitne ploščice običajno ne vsebujejo dodanega namiznega sladkorja ali saharoze, se zdi, da so zato boljša izbira kot kakšen drug sladek prigrizek. A to ni čisto res. Zgoščene sadne sokove, ki jih najdemo v vseh ploščicah, namreč uvrščamo med proste sladkorje.

Ta podatek je pomemben, ker uživanje prostega sladkorja pri otrocih povezujejo s čezmerno telesno maso in debelostjo, zobnim kariesom in različnimi boleznimi (sladkorna bolezen tipa 2, presnovni sindrom, povišan krvni tlak). Zato številne zdravstvene organizacije priporočajo zmanjšanje uživanja prostega sladkorja tako pri otrocih kot pri odraslih.

Nekatere (npr. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in Ameriška zveza za srce (AHA)) celo odsvetujejo uživanje prostega sladkorja pri dojenčkih in malčkih do drugega leta starosti.

Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj prosti sladkorji ne bi predstavljali več kot 10 ali še bolje 5 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Če upoštevamo strožje priporočilo, to za malčka pomeni med 14 in 16 gramov dodanih sladkorjev dnevno.

Tej vrednosti se lahko približa že z zgolj eno zaužito sadno-žitno ploščico, ki vsebuje največ sladkorja, kar pomeni, da mu ta dan praktično ne smete ponuditi skoraj nobene druge hrane z dodanim sladkorjem, kot tudi ne sadnih sokov, medu ali sirupov.

Kako prepoznati različne vrste sladkorjev?

Vir: EFSA

Sladkorje delimo na dve skupini:

• tiste, ki so naravno prisotni v mleku, sadju in zelenjavi, 
• proste sladkorje, ki so naravno prisotni v (zgoščenih) sadnih in zelenjavnih sokovih, sirupu ter medu.

V skupino prostih sladkorjev uvrščamo tudi namizni oziroma rafinirani sladkor, ki ga dodajamo hrani in pijači. Takšen sladkor organizem hitro absorbira, posledično pa sta hitra tudi dvig glukoze in inzulina v krvi.

Nasprotno pa se sladkor, ki je naravno prisoten v mleku, sadju in zelenjavi, v teh živilih nahaja v vezani obliki, zato ga organizem absorbira počasneje. Poleg tega ta živila vsebujejo tudi druga hranila, npr. prehransko vlaknino, ki dodatno upočasnjujejo prehajanje glukoze v kri. Z vidika tveganja za razvoj različnih bolezni so tako živila z vezano obliko naravno prisotnega sladkorja boljša izbira.

Preberite še: Primerjalno ocenjevanje sadno-žitnih ploščic