V okviru tokratnega primerjalnega ocenjevanja smo pregledali 20 različnih pestov, ki smo jih julija 2025 kot običajni potrošniki kupili v ljubljanskih trgovinah. Ponudba na trgu je izjemno velika, zato smo vključili zgolj izdelke, ki imajo v imenu živila jasno navedeno »alla genovese«. Ocenili smo njihov prehranski profil, označbo, kakovost sestavin, prisotnost aditivov in okoljski vidik.
Rezultati ocenjevanja
- 3 izdelki so dobili oceno dobro,
- 16 izdelkov je dobilo oceno povprečno,
- 1 izdelek je dobil oceno pomanjkljivo.
Pri nakupu izdelkov smo ugotovili, da nekateri proizvajalci pod isto blagovno znamko ponujajo več različic pesta alla genovese, na primer običajni, »kremozni«, ekološki ali pesto brez česna. Tudi te različice smo vključili v naše ocenjevanje.
Pesto - kaj je dobro vedeti?
Pesto je omaka, najpogosteje pripravljena iz zdrobljenih zelišč, oreškov in oljčnega olja, pogosto tudi sira in česna. Sestavine in njihovo število niso strogo določeni, saj je za pesto ključen način priprave.
Ime pesto namreč izhaja iz italijanske besede pestare, ki pomeni 'stolči' ali 'utreti', saj se sestavine tradicionalno pripravljajo v možnarju. Posledično obstaja nešteto različic pesta, vendar ga najpogosteje prepoznamo kot zeleno omako z baziliko.
Med zelenimi pesti obstajajo številne različice, najpogosteje pa si pod pesto predstavljamo pesto alla genovese. Kot že ime pove, pesto alla genovese izvira iz Genove, mesta v italijanski pokrajini Ligurija na severu države. Čeprav ime pesto alla genovese ni pravno zaščiteno, se tradicionalno razume kot omaka, pripravljena iz sveže bazilike, pinjol, trdega sira (Parmigiano Reggiano, Grana Padano ali Pecorino) in ekstra deviškega oljčnega olja.
Sestavine: kaj se skriva v kozarčku pesta?
Pri primerjavi sestave smo izdelke ocenili glede na prisotnost osnovnih sestavin, ki jih običajen potrošnik v pestu alla genovese pričakuje, torej baziliko, sir, pinjole in ekstra deviško oljčno olje.
Pri baziliki in siru smo dodatno ovrednotili uporabo genovske bazilike z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ter sirov Parmigiano Reggiano, Grana Padano ali Pecorino z ZOP.
Bazilika
Bazilika, ki pestu daje njegov značilen okus, je bila v pregledanih izdelkih prisotna v različnih deležih – v povprečju so je vsebovali okrog 30 odstotkov. Intenzivnost okusa po baziliki je stvar osebne preference, zato količina bazilike v izdelku ni vplivala na končno oceno.
Največ bazilike je bilo v izdelku Sacla, pesto alla genovese bio (51 odstotkov), najmanj pa v izdelku Despar Premium (23 odstotkov), ki je eden izmed le dveh izdelkov, ki sta vsebovala genovsko baziliko z evropsko zaščiteno označbo porekla. Vseboval jo je le še Tradizioni d'Italia, pesto con Basilico Genovese DOP.
Zaščitena označba porekla pomeni, da mora biti ta bazilika pridelana in predelana na določenem geografskem območju po točno določenih postopkih, kar zagotavlja njeno kakovost in sledljivost.
Ekstra deviško oljčno olje
V izvirnem receptu igra pomembno vlogo tudi ekstra deviško oljčno olje, ki prispeva k bogatemu okusu in bolj uravnoteženi maščobno-kislinski sestavi.
Večina pregledanih izdelkov vsebuje več sončničnega olja kot oljčnega, v nekaterih pa oljčnega olja sploh ni, in sicer v izdelkih: Mangiare da Re, pesto bio alla genovese, Tigullio, gran pesto alla genovese, ter Tigullio, gran pesto alla genovese cremoso.
Izstopa izdelek De Cecco, pesto alla genovese, ki je edini vseboval izključno ekstra deviško oljčno olje.
Sir
Večina pregledanih izdelkov vsebuje sir z zaščiteno označbo porekla: Parmigiano Reggiano, Grana Padano in Pecorino Romano ali kombinacijo. Edina izjema je D’Amico, pesto alla genovese, ki sira z ZOP ne vsebuje.
Pinjole
Pinjole so bile prisotne v 14 od 20 izdelkov, vendar so se v vseh pojavljale v kombinaciji z oreščki, najpogosteje z indijskimi, v nekaterih primerih tudi z mandlji. Najverjetnejši razlogi za kombiniranje z oreščki so podobna tekstura in okus ter precej bolj ugodna cena.
So aditivi potrebni?
Le en izdelek med pregledanimi, Spar Natur*pur, bio-pesto genovese, je popolnoma brez aditivov. Večina preostalih vsebuje po en dodan aditiv, najpogosteje mlečno kislino in/ali askorbinsko kislino. Mlečna kislina se uporablja za uravnavanje kislosti, askorbinska pa kot antioksidant, ki pomaga ohraniti barvo in svežino izdelka.
Despar Premium, pesto con basilico genovese DOP edini vsebuje konzervans kalijev sorbat. Uporaba tega aditiva je dovoljena le v določenih vrstah živil in v omejenih količinah (skladno z Uredbo (EU) št. 1333/2008).
Na trgu so tudi varni in obstojni izdelki brez aditivov, zato smo izdelke z (več) aditivi ocenili slabše, še posebej tiste z (nepotrebnimi) aditivi s omejenim dnevnim vnosom.
Ne glede na to, ali pesto vsebuje konzervanse ali ne, pa je pomembno, da upoštevamo navodila glede roka uporabe in shranjevanja po odprtju. Več o tem kako pravilno ravnati s pestom po odprtju, si lahko preberete v ločenem prispevku .
Energijska vrednost in sol: pesto ni tako nedolžen
Energijska vrednost
Pesto morda dojemamo zgolj kot majhen dodatek k testeninam, a lahko bistveno prispeva k energijski gostoti jedi. Vsebuje namreč olje, sir in semena ali oreščke, zato ima lahko že majhna porcija veliko energijsko vrednost.
Med ocenjenimi izdelki smo zaznali precejšnje razlike: energijska vrednost se je gibala od 284 do 576 kcal na 100 gramov, v povprečju pa je bila 454 kcal/100 g.
Sol
Tudi z vidika soli pesto ni tako nedolžen. Vsebnost soli je v povprečju znašala 2,6 g/100 g izdelka, pri čemer so se vrednosti gibale od 0,8 do 3,6 g. Že pri običajni porciji pesta (40–50 g), ki ga uporabimo za testenine, tako zaužijemo približno 1,3 g soli, to je kar 26 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa (5 g).
Če upoštevamo še soljeno vodo za testenine in nariban parmezan, se vnos soli pri enem obroku hitro približa ali celo preseže priporočeno dnevno količino.
Cena ni vedno sorazmerna s kakovostjo
Vsi pregledani izdelki so bili proizvedeni v Italiji, kar ni presenetljivo, saj pesto alla genovese izvira prav od tam.
Le trije imajo ekološki certifikat zeleni list EU:
- Spar Natur*pur, bio-pesto genovese,
- Sacla, pesto alla genovese bio,
- Mangiare da Re, pesto bio alla genovese.
Cene so se gibale od 5,74 do 24,22 €/kg, vendar se je izkazalo, da višja cena ne zagotavlja nujno boljše kakovosti.
Najbolje ocenjeni izdelek, Spar Natur*pur, bio-pesto genovese, je sicer eden izmed dražjih (23 €/kg), a na drugem in tretjem mestu sta izdelka s ceno 11 oziroma 16 €/kg. Najcenejša sta bila Cucina (Hofer), pesto alla genovese in Cucina (Hofer), pesto alla genovese crema (oba 5,74 €/kg), ki sta se uvrstila na četrto in peto mesto.
Naš nasvet
- V prehrani ga uporabljajte zmerno. Pesto alla genovese je energijsko bogata omaka z veliko vsebnostjo soli, zato jo uporabljajte zmerno.
- Brez dodatnega soljenja. Obrok s testeninami, pestom in naribanim sirom hitro preseže priporočeni dnevni vnos soli, zato dodatno soljenje ni potrebno.
- Kakovost pesta je odvisna od kakovosti sestavin. Preberite seznam sestavin in izberite pesto s kakovostnimi sestavinami, kot so ekstra deviško oljčno olje, sir z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in pinjole, ne pa takšnega s cenejšimi nadomestki, kot so sončnično olje, siri neznanega izvora in indijski oreščki.
- V trgovinah boste našli različne zelene peste; alla genovese, verde, basilico ipd. Izberite takšnega, ki vam ustreza, vendar preverite sestavine, kajti pesto basilico ne vsebuje nujno sira, zato lahko okus in hranilna vrednost precej odstopata od pesta alla genovese.
Preberite še: Pesto po odprtju: kako dolgo zdrži in kako ga pravilno shraniti?