Poreklo hrane je ena najpomembnejših informacij, ki jih potrošniki pričakujemo ob nakupu. Navajanje države ali kraja izvora krepi zaupanje, omogoča premišljene izbire in preprečuje zavajanje.
Kaj pravi evropska zakonodaja?
Temeljna pravila določa Uredba (EU) št. 1169/2011, ki velja za vsa živila na trgu EU. Navajanje porekla sicer ni med obveznimi podatki za vsa živila, postane pa nujno, če bi izpustitev te informacije lahko zavedla potrošnika o pravem izvoru. Zavajajoče so lahko na primer embalaže, ki z zastavo, imenom ali simboli namigujejo na določeno državo, če živilo v resnici ne izvira od tam.
Najbolj jasni so podatki o sadju, zelenjavi, medu, oljčnem olju in mesu
Za nekatera živila zakonodaja določa posebne zahteve. Tako mora biti poreklo navedeno pri svežem sadju in zelenjavi, medu, oljčnem olju, ribah ter pri svežem, ohlajenem in zamrznjenem mesu prašičev, perutnine, ovac in koz. Pri teh izdelkih so zato podatki potrošnikom najbolj jasni.
Pomembno pa je poudariti, da se zahteve glede navajanja porekla med živilskimi kategorijami razlikujejo. Medtem ko je pri sadju in zelenjavi dovolj navedba države pridelave, zakonodaja pri navajanju porekla mesa zahteva navedbo ločenih informacij tako o reji kot zakolu.
Pri medu je trenutno dovolj zgolj oznaka »pridelano v EU« ali »izven EU«, vendar se bo to spremenilo julija 2026, ko bo treba navesti točno državo porekla oziroma v primeru mešanic medu vse države porekla v padajočem vrstnem redu, skupaj z odstotki posameznih porekel.
Poreklo kruha ni enako poreklu moke - kakšna naj bo oznaka?
Ključen korak je prinesla tudi Izvedbena uredba (EU) 2018/775, ki se uporablja od aprila 2020. Uvedla je pravila za primere, ko se poreklo živila in poreklo njegove osnovne sestavine razlikujeta.
Če je na izdelku navedeno, da je »izdelan v Sloveniji«, moka ali mleko pa izvirata iz druge države, mora biti to označeno, bodisi z navedbo območja (»EU«, »zunaj EU«) bodisi s posebnimi izjavami, kot je »moka ne izvira iz Slovenije«.
Cilj zakonodaje je preglednost informacij o poreklu ob pridelovalca do police
Poreklo hrane je tesno povezano z našo pravico do obveščenosti. Cilj zakonodaje je jasen: zagotoviti preglednost od pridelovalca do police in potrošnikom omogočiti izbiro, ki temelji na zaupanju in preverljivih informacijah.
Obvezne označbe porekla za večjo transparentnost pozdravljamo in si jih želimo tudi za druge vrste živil. Hkrati pa želimo, da se navedba porekla osnovnih sestavin začne navajati bolj podrobno, in ne zgolj z zelo površnimi oznakami, kot sta »EU« ali »izven EU«.
Preberite tudi: Kako transparentno je označevanje porekla osnovnih živil?