Pri sedmih trgovcih smo preverili, kako jasno sta označena podatka o poreklu in sledljivosti pri osnovnih živilih kot so kruh, moka, sladkor, riž, jajca, mleko, meso, sir, kava, olje in orehi.
V trgovinah Hofer, Spar, Mercator, Lidl, Eurospin, Tuš in Jager po Ljubljani in na Štajerskem smo popisali enajst osnovnih živil:
- basmati riž,
- belo pšenično moko tipa 500,
- rezani beli kruh,
- beli sladkor,
- jajca velikosti M,
- mleto kavo,
- trajno polnomastno mleko (3,5 %),
- mleto goveje meso,
- orehe,
- sir gauda,
- sončnično olje.
V ocenjevanje smo vključili vse različice posameznih trgovskih znamk ter za primerjavo dodali še tipično blagovno znamko. Ocenjevali smo poreklo (60 %) in sledljivosti (40 %), pri čemer smo višje ocenili natančno navedbo porekla ter jasno navedeno verigo »od polja do vilice«.
Zakaj je poreklo hrane pomembno?
Kot potrošniki si želimo jasne informacije o tem, od kod prihaja hrana, ki jo kupujemo. Pregledno označevanje krepi zaupanje in nam omogoča, da izbiramo bolj premišljeno. Prav zato se tudi Evropska unija že več let zavzema za večjo transparentnost v prehranski verigi.
Strategija Od vil do vilic (Farm to Fork) jasno poudarja, da je potrošnikovo zaupanje ključno za trajnosten prehranski sistem: podatki morajo biti dostopni, sledljivi in razumljivi – od pridelave do končnega izdelka.
Zakaj je sledljivost ključna?
Sledljivost pomeni, da so podatki o poti živila znani skozi celotno verigo: od kmeta, prek predelovalca in distributerja do police v trgovini.
Če razumemo, od kod prihaja izdelek in kako je nastal, se lahko bolj zavestno in informirano odločamo, podpiramo lokalne proizvajalce ter izbiramo bolj trajnostne alternative.
Jasno poreklo, lažja izbira
Med izbranimi osnovnimi živili so bili najbolj dosledno in jasno označeni meso in jajca. To ni naključje, saj uredba (EU) št. 1169/2011 za te skupine živil narekuje obvezno navedbo informacij o poreklu. Posledično so vsi trgovci in vključene blagovne znamke za merili prejeli oceno zelo dobro.
Rezultati potrjujejo, da obvezno označevanje porekla potrošnikom omogoča jasen in zanesljiv vpogled v izvor izdelka in tako olajša izbiro.
Poreklo, skrito za oznako »EU« ali obratom polnjenja
Bolj pomanjkljivo je označevanje pri živilih, za katera zakonodaja ne zahteva navedbe porekla, denimo pri mleku, sladkorju in kruhu.
Prepogosto smo naleteli na zgolj splošne oznake, denimo »EU« ali »izven EU«, ki potrošniku ne povedo veliko. Tako ne moremo vedeti, ali je sladkor iz bližnje države ali z druge celine.
Mleko
Pri mleku smo opazili razlike v načinu označevanja porekla. Pri nekaterih blagovnih znamkah, kot sta Eurospin in S-Budget (Spar), je bila navedena zgolj ovalna oznaka obrata v Avstriji, ki potrošniku sicer pove, kje je bilo mleko polnjeno, ne pa tudi, od kod mleko dejansko izvira. Zaradi manj jasnih navedb sta bili ti blagovni znamki pri merilih poreklo in sledljivost ocenjeni slabše.
Drugače je pri drugih znamkah, kjer je bila označba bistveno bolj jasna in pregledna. Pri Mercatorjevem mleku, denimo, je bilo navedeno, da je surovo mleko slovenskega porekla, polnjeno na Hrvaškem. Takšna praksa potrošniku omogoča boljšo informiranost.
Zakonodaja sicer določa, da mora biti na mleku obvezno označen obrat polnjenja, navedba države porekla surovega mleka pa ni obvezna, razen kadar bi njen izostanek lahko zavajal potrošnika.
Beli kruh v rezinah in sir gauda
Pri belem kruhu v rezinah smo zasledili podatek o poreklu moke le pri enem izdelku, in sicer pri blagovni znamki Spar, kjer je bilo navedeno, da moka prihaja iz EU. Pri vseh drugih izdelkih ni bila navedena niti ta informacija. Podobno je bilo pri siru gauda: zgolj Spar je navedel poreklo mleka, ki prihaja iz Avstrije.
Beli sladkor
Še slabše je bilo pri belem sladkorju. Podatek o poreklu (EU) smo našli le pri Hoferju in blagovni znamki Agragold, pri čemer gre za zelo široko geografsko označbo, brez natančnejših informacij o dejanski državi izvora.
Nekaj pozitivnih izjem: orehi in riž
Pozitivno smo bili presenečeni pri orehih. Vsi ocenjeni izdelki so namreč imeli jasno navedeno poreklo, čeprav noben ni bil slovenskega izvora.
Izstopal je tudi riž, večina izdelkov je imela označeno poreklo, ki je, pričakovano, večinoma Azija.
Primerjava med trgovskimi in blagovnimi znamkami
Rezultati kažejo, da blagovne znamke proizvajalcev niso nič boljše od trgovskih znamk. To pomeni, da ni samoumevno, da bomo pri znanih proizvajalcih dobili boljše informacije kot pri trgovcih.
Med znamkami trgovcev so se pokazale razlike: Hofer in Spar sta se na splošno odrezala bolje kot preostali ocenjeni trgovci, zato smo jih za transparentnost pri označevanju ocenili kot dobro. Kljub temu pa pri nobenem trgovcu nismo zasledili res celovitega in dosledno preglednega označevanja za vse ocenjene izdelke.
To pomeni, da ima vsak trgovec, ne glede na trenutno oceno, še precej prostora za izboljšave, predvsem pri večji jasnosti glede porekla osnovnih sestavin in preglednosti celotne verige.
Preberite tudi: Od kod prihaja naša hrana?