Prehranska dopolnila so med potrošniki v Sloveniji zelo razširjena, njihovo oglaševanje na družbenih omrežjih, zlasti prek vplivnežev na Instagramu, pa pogosto poteka zunaj tradicionalnih oglaševalskih kanalov in nadzornih mehanizmov. Vplivneži pri promociji dopolnil pogosto uporabljajo osebne izkušnje, zdravstvene trditve, poudarjajo pomen »naravnosti« in se sklicujejo na znanstvene ugotovitve, čeprav so te povsem vzete iz konteksta.
Prehranska dopolnila so živila, ki so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane in niso zdravila. V oglasih, objavah na družbenih omrežjih in promocijskih vsebinah jih zato ni dovoljeno predstavljati, kot da preprečujejo, zdravijo ali lajšajo bolezni.
Prehranske in zdravstvene trditve so v EU strogo urejene: uporabljati se smejo le dovoljene trditve, pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. Cilj teh pravil je, da potrošnik ne dobi napačnega vtisa, da je izdelek nujen, zdravilen ali učinkovitejši, kot je dokazano.
Kakšne objave so najbolj problematične?
V primerjalnem ocenjevanju smo tokrat pod drobnogled vzeli objave slovenskih vplivnežev. Ocenjevali smo skladnost oglaševalskih praks s predpisi, pri čemer smo pozornost namenili jasnosti označitve oglasa, razvidnosti naročnika in načinu promocije.
Samih oglaševanih izdelkov nismo ocenjevali – nismo preverjali njihove sestave, varnosti ali učinkovitosti. Smo pa pri pregledu objav zaznali, da se prehranska dopolnila in podobni izdelki pogosto promovirajo s trditvami o vplivu na počutje, prebavo, imunski sistem, hormone, kožo, energijo ali hujšanje.
Najbolj problematične so objave, v katerih se izdelkom pripisujejo učinki, ki že mejijo na področje zdravljenja ali preprečevanja zdravstvenih težav. Med zaznanimi primeri so bile trditve, da izdelek pomaga pri »preprečevanju ponavljajočih se vnetij«, »vnetju mehurja«, »vaginalnih vnetjih«, »lajšanju simptomov PMS«, »bolečih menstruacijah« ali »hormonskem ravnovesju«. Takšne navedbe so za potrošnika posebej občutljive, saj lahko ustvarijo vtis, da gre za izdelek z zdravilnim učinkom.
Zdravstvene obljube so najpogosteje sporne
Pogoste so bile tudi splošne zdravstvene obljube, kot so »krepitev imunskega sistema«, »boljša prebava«, »manj napihnjenosti«, »več energije«, »boljši fokus«, »podpora kognitivnim funkcijam« ali »lepša koža in lasje«.
Nekatere tovrstne trditve so sicer lahko dovoljene, vendar le, če so vezane na točno določeno hranilo oziroma snov in zapisane v odobreni obliki. Tudi kadar oglas izhaja iz dovoljene zdravstvene trditve, jo lahko preoblikovanje naredi sporno.
Primer je navedba, da B12 »podpira kognitivne funkcije«, čeprav je dovoljena trditev vezana na normalno delovanje živčnega sistema. Takšno preoblikovanje lahko pri potrošniku ustvari vtis, da ima izdelek bolj specifične učinke, kot jih dovoljena trditev v resnici zajema.
Trditve, ki so povezane s hujšanjem: so vredne zaupanja?
Posebej zavajajoče so lahko tudi trditve, povezane s hujšanjem, kot so »shujševalni sladoled« ali »adijo odvečni kilogrami«. Takšna sporočila potrošniku hitro obljubijo več, kot lahko prehransko dopolnilo zakonito in znanstveno utemeljeno zagotavlja.
Zakaj je to pomembno? Ker vplivneži pogosto nastopajo kot osebe, ki jim potrošniki zaupajo. Osebna izkušnja, koda za popust in sproščen ton lahko zabrišejo mejo med priporočilom in oglasom. Pri prehranskih dopolnilih je to še posebej tvegano, saj lahko potrošnik izdelek kupi, namesto da bi poiskal strokovni posvet, ali pa ga uporablja z napačnimi pričakovanji.
Naš nasvet
- Pri prehranskih dopolnilih bodite posebej pozorni na velike obljube. Izdelek, ki naj bi hkrati uredil prebavo, hormone, kožo, energijo in imunski sistem, naj sproži dvom, ne navdušenja.
- Preverite, kdo je naročnik oglasa. Poleg tega pa tudi, ali je objava jasno označena kot oglas in ali so trditve konkretne, preverljive in skladne z dovoljenimi zdravstvenimi trditvami.
- Prehranska dopolnila niso bližnjica do zdravja. Prehranska dopolnila so lahko v nekaterih primerih koristna, niso pa bližnjica do zdravja in nikakor niso nadomestilo za raznoliko prehrano, zdrav življenjski slog ali zdravniški nasvet.
Preberite tudi: Primerjalno ocenjevanje: vplivneži in promocija prehranskih izdelkov