Preverili smo, v kolikšni meri leseno vrtno pohištvo v slovenskih pohištvenih trgovinah izhaja iz trajnostne pridelave in proizvodnje lesa. Prisotnost trajnostnega certifikata sicer ne dokazuje, kako kakovostno je pohištvo, je pa pomemben vidik večje okoljske sprejemljivosti vira materiala in proizvodnje izdelka.

Tropski les in trajnostna načela

Vrtno pohištvo mora biti izdelano iz lesa, ki dobro prenaša zunanje vplive. Pri veliki večini izdelkov je uporabljen tropski les, denimo akacijev, evkaliptov ali tikovina. Ne glede na to, za kateri les gre in iz katere države prihaja, bi morali stremeti k temu, da je pridobljen iz trajnostnih virov, ki ne povzročajo negativnega vpliva na občutljiv gozdni ekosistem na drugem koncu sveta.

Kako smo opravili pregled?

Pregled trga smo opravili kot običajni potrošniki, pri čemer smo preverili informacije, ki so na voljo na prodajnem mestu in na spletu.

Menimo, da bi morale biti oznake, kot so trajnostni certifikati, čim bolje vidne na spremljajočem informativnem listu ali kako drugače odtisnjene na izdelku, ne da bi za to morali vprašati trgovca ali brskati po spletnih straneh.

Kljub temu smo navedbe s prodajnega mesta (če je bilo to mogoče) dodatno preverili še na spletnih straneh.

Le dva trajnostna certifikata

V obiskanih trgovinah smo pravzaprav zasledili le dva certifikata, ki se nanašata na bolj trajnostno pridobljen les. Največ izdelkov je imelo certifikat FSC (vedno z dodatkom 100 %), kar pomeni, da ves uporabljen les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov, hkrati pa je poskrbljeno tudi za ustrezne delovne razmere v celotni dobavni verigi.

V trgovinah Rutar in Dipo ima večina izdelkov certifikat indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa SVLK, ki dokazuje, da je les zakonito pridobljen, v primerjavi s FSC pa je manj zahteven glede samega upravljanja gozda oziroma nasadov in ne pokriva drugih področij trajnosti.

Pred podajanjem ocene smo preverili, ali so certifikati še veljavni ter ali so veljavni za tovrstne izdelke in označeno vrsto lesa. Pri tem težav nismo zaznali.

Razlago obeh certifikatov si lahko preberete v ločenem prispevku.

Ikea brez certifikatov

Med 91 pregledanimi izdelki (iskali smo leseno vrtno pohištvo ali pa takšno, pri katerem je les prevladujoč material) smo trajnostno oznako našli na nekaj več kot tretjini. V Ikei je ni imel niti en razstavljen izdelek (od štirinajstih), na drugi strani pa sta bila v Dipu oba izdelka s trajnostnim certifikatom.

To je premalo, da bi lahko podali realno oceno ponudbe, zato smo to trgovino, enako kot Jysk (prav tako dva izdelka) in Mömax (trije izdelki), izločili iz ocenjevanja.

Med preostalimi osmimi trgovinami je bilo največ trajnostno certificiranih (in označenih) izdelkov vrtnega pohištva v Obiju (78 odstotkov), več kot pol pa še v Rutarju in Merkurju. Precej manjši delež vrtnega pohištva s trajnostnim certifikatom smo našli v Bauhausu (31 odstotkov), Harvey Normanu (25 odstotkov) in Lesnini (21 odstotkov).

Brez številke ali kode preverjanje ni mogoče

Pri označevanju pomemben del verodostojnosti pomeni natančna številka ali koda certifikata. Večina označenih izdelkov jo je imela, pri njih smo lahko preverili, ali je certifikat veljaven.

Omenimo, da se certifikat običajno nanaša na dobavitelja ali/in distributerja oziroma veletrgovca. Posebej je označeno tudi, za katere izdelke in vrsto lesa certifikat velja. Potrošnik lahko to brez težav preveri na spletnih straneh, a le, če je koda certifikata navedena v celoti.

V Bauhausu pri nobenem od štirih izdelkov z opisom, da je les FSC-certificiran, nismo našli kode, zato smo tej trgovini znižali skupno oceno. Nič kaj bolje ni bilo v Merkurju, kjer je imel kodo le en od sedmih izdelkov, za katere je pri opisu omenjen certifikat FSC.

Kot zanimivost omenimo, da smo pri tem prodajalcu v opisih našli tudi trditev, da se po klasifikaciji DIN za izdelek uporabljen les uvršča v 1. kategorijo odpornosti, a brez dodatne razlage ta trditev vsekakor obvisi v zraku.

Vrsta lesa večinoma dobro označena

Bolj zadovoljni smo bili z dejstvom, da je imela velika večina izdelkov ob opisu, včasih pa kar na cenovnem lističu, označeno vrsto lesa. Najbolj pogosto boste našli vrtno pohištvo iz akacije, ki je material več kot polovice pregledanih izdelkov. Tikovina in les evkalipta sta prisotna v šestini izdelkov, robinija pa v štirih.

Ob pohvalah za označbo vrste lesa velja izreči grajo za primere, ko je v opisu zapisano zgolj, da gre za les ali pa za trdi les. Takšne (posamične) primere smo našli v Merkurju, Jysku in Obiju, pri zadnjem so kot vrsto lesa v enem primeru navedli tudi impregniran les. Prav veliko potrošniku to ne pove …

Označevanje trajnosti je predvsem odvisno od trgovine

Pod črto lahko zapišemo, da je prodaja vrtnega pohištva z označeno trajnostno oznako precej odvisna od trgovine.

Rutar in Obi, denimo, imata dobro označeno večino ponudbe, Bauhaus, Lesnina, Merkur in Harvey Norman pa le posamezne kose, včasih celo brez kode certifikata.

Nobenega certifikata pa nismo našli v Ikei, kar za ozaveščenega kupca ni ravno najboljša novica. Na našem ocenjevanju je zato dobila najnižjo oceno.

 Preberite še:

• Naj bo tudi skrb za vrtno pohištvo trajnostna
• Kaj pomenita trajnostna certifikata, ki ju najpogosteje najdemo na vrtnem pohištvu?