Preverili smo deleže slovenskih jabolk, kumar, paprike, korenja in paradižnika. Uživanje lokalno pridelanega sezonskega sadja in zelenjave je namreč s trajnostnega vidika najboljša izbira. Žal pa je stopnja samooskrbe s temi pridelki v Slovenji še vedno precej nizka, pridelamo namreč le dobro tretjino.
Tako ne preseneča, da je na policah veliko uvoženega sadja in zelenjave, največkrat iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Španije, Nizozemske in drugih evropskih držav. Na policah pa se najdejo tudi pridelki iz bolj oddaljenih krajev, kot so jabolka Pink Lady iz Argentine oziroma Čila, ali paprike in korenje iz Maroka oziroma Izraela.
| Delež slovenskih pridelkov | Pakirani | Nepakirani | |
| Tuš | 53% | 9% | 44% |
| Lidl | 46% | 30% | 16% |
| Hofer | 46% | 23% | 22% |
| Spar | 45% | 16% | 29% |
| Jager | 43% | 20% | 22% |
| Mercator | 34% | 11% | 22% |
| Eurospin | 33% | 13% | 20% |
| E.Leclerc | 28% | 8% | 20% |
| Kalček | 13% | 0 | 13% |
Na trgovskih policah je največji delež slovenskih pridelkov (74 odstotkov) pričakovano pri ponudbi jabolk, ki jih v slovenskih sadovnjakih pridelamo največ. Slovenske kumare predstavljajo malo manj kot polovico ponudbe, paradižnik pa tretjino.
Ravno pri nakupu slovenskega paradižnika se odvečni embalaži najtežje izognemo, saj je v polovici primerov pakiran. Tudi tretjina slovenskih jabolk je pakirana, prav tako desetina kumar. Le pičlih 10 odstotkov ponudbe predstavljajo slovensko korenje, ki je vedno brez embalaže, in paprike, ki so skoraj vedno pakirane.
Približno polovico pregledanega sadja in zelenjave pri Tušu, Lidlu in Hoferju, Sparu in Jagru predstavljajo slovenski pridelki. Odvečni embalaži se boste ob odločitvi za slovenske pridelke najtežje izognili v Lidlu, največ nepakirane ponudbe slovenskih pridelkov pa je v Tušu.
Avtorica: Nika Kremić
Preberite več: