V ljubljanskih trgovinah smo preverili ponudbo predpakiranega kislega zelja. Pregledali smo 16 vzorcev v treh različnih pakiranjih: plastični posodi, plastični vrečki in v steklenem kozarcu. Preverili smo, kako se odrežejo glede hranilne vrednosti, vsebnosti aditivov in kakovosti označb.
Kislo zelje je bilo v preteklosti klasika v hladnih dneh, ko je primanjkovalo zelenjave in so ljudje s fermentacijo podaljšali življenjsko dobo živila, tudi zelja. Danes ga uživamo zaradi majhne energijske vrednosti ter vsebnosti številnih vitaminov in mineralov. S fermentacijo se razrastejo tudi mlečnokislinske bakterije, ki imajo lahko pozitiven učinek na naše zdravje.
Podrobneje smo preverili, koliko soli in aditivov vsebujejo posamezni vzorci, ocenili smo tudi označbo in trajnostni vidik ter ugotovili:
- 1 izdelek je dobil oceno zelo dobro,
- 6 izdelkov je dobilo oceno dobro,
- 8 izdelkov je dobilo oceno povprečno.
Kako slano je kislo zelje v slovenskih trgovinah?
Pregledano predpakirano kislo zelje v povprečju vsebuje 1,15 grama soli na 100 gramov izdelka.
Na prehranskem semaforju zasveti rdeča luč izdelku v kozarcu Radi imamo domače (Mercator), ker vsebuje 1,7 g soli na 100 g izdelka. Preostalim zasveti rumena luč. Glede na označbo najmanj soli, 0,88 g/100 g, vsebuje kislo zelje v posodi Radi imamo domače (Mercator).
Opažamo, da je kislo zelje v steklenem kozarcu običajno bolj slano kot tisto v plastični posodi. Z vidika vsebnosti soli je zato zelje v plastični posodi pogosto boljša izbira. Vendar ima sol pri izdelavi kislega zelja tudi pomembno vlogo z vidika varnosti in kakovosti. Kljub temu pred nakupom vedno preverite tudi seznam sestavin in hranilno tabelo, da boste izbrali najboljši izdelek.
Več o tem lahko preberete v posebnem prispevku.
Različni roki uporabe
Na rok uporabe kislega zelja vplivajo predvsem sol (naravni konzervans), aditivi, pasterizacija in embalaža.
- Najdaljši rok uporabe (več kot dve leti) ima kislo zelje v steklenih kozarcih, saj so vsi pregledani izdelki pasterizirani, vsebujejo nekaj več soli kot tisti v plastični vrečki ali posodi ter aditive, kot sta askorbinska in citronska kislina, ki ohranjajo kakovost. Steklo je tudi material, ki ne prepušča kisika in vlage, kar podaljša obstojnost.
- Srednje dolg rok uporabe (več kot eno leto) ima kislo zelje v plastičnih vrečkah, ki je pasterizirano ali pa vsebuje konzervans kalijev sorbat. Izjema je izdelek blagovne znamke Tuš, ki ni pasteriziran in ne vsebuje konzervansov. Točnega podatka, kdaj je bil proizveden, nimamo, zato lahko sklepamo, da je rok uporabe nekoliko krajši kot pri pasteriziranih vzorcih v enakem pakiranju.
- Najkrajši rok uporabe ima kislo zelje v plastičnih posodah, saj ni pasterizirano in večinoma ne vsebuje konzervansov, tudi drugih aditivov je v povprečju manj. Izjema je kislo zelje Požar, ki ima dodan konzervans.
Podatek o pastrizaciji ni obvezen
Pasterizacija uniči mikroorganizme, ki povzročajo kvar, kar sicer podaljša rok uporabe, vendar se pri tem uničijo tudi mlečnokislinske bakterije, ki so lahko koristne za naše zdravje.
Podatek o pasterizaciji ni obvezen, zato smo o tem povprašali proizvajalce. Vsi pregledani izdelki v kozarcih in trije v vrečki - Nature’s Gold (Hofer), Radi imamo domače (Mercator) in Spar so pasterizirani, medtem ko nobeno kislo zelje v plastični posodi ni pasterizirano. Pasterizirani izdelki niso vsebovali konzervansov in so dobra izbira, če nameravate zelje v vsakem primeru toplotno obdelati.
So aditivi res potrebni?
Le trije med pregledanimi izdelki so popolnoma brez aditivov: dva nepasterizirana v plastični posodi - BioZone (Mercator) in Spar ter en pasteriziran v vrečki (Nature’s Gold (Hofer).
Večina preostalih vsebuje vsaj antioksidante, kot je askorbinska kislina, ki ohranjajo barvo in podaljšujejo rok uporabnosti. Trije vsebujejo tudi konzervans kalijev sorbat, za katerega je določen sprejemljiv dnevni vnos (ADI) 3 mg/kg telesne mase. Konzervans vsebujejo kislo zelje v posodi Požar ter izdelka v vrečki Natureta in Chef Select (Lidl).
Če je za pripravo kislega zelja izbrana kakovostna surovina in je bilo ustrezno poskrbljeno za higieno ter postopek fermentacije, dodajanje aditivov z vidika varnosti in kakovosti ni potrebno, zato smo izdelke z (več) aditivi ocenili slabše.
Oznaka »tradicionalno kisano« ni zagotovilo, da je izdelek brez aditivov
Na embalaži 11 od 16 izdelkov je navedeno, da je zelje »tradicionalno kisano«. Kljub temu številni vsebujejo aditive, vključno s konzervansi. Brez aditivov sta bila le dva izdelka s to oznako: BioZone (Mercator) in Spar, oba v posodi. Dva pa vsebujeta celo konzervans: Natureta v vrečki in Požar v posodi.
Zato ne zaupajte le oznaki – vedno preverite seznam sestavin!
Večina kislega zelja je slovenskega
Večina pregledanega kislega zelja ima jasno navedeno državo porekla, kar je pohvalno, saj so zapisi natančni in ne splošni, na primer »EU« ali »EU/izven EU«. Poreklo večine je Slovenija.
Pri izdelku Tuš (v vrečki) je navedena država proizvodnje, kar ne pomeni nujno tudi porekla zelja, temveč označuje, da je bil v Sloveniji izveden zadnji pomemben tehnološki postopek, kot je kisanje. Poreklo zelja pri Chef Select (Lidl) je Avstrija, pri Nature’s Gold (Hofer) pa Nemčija. Izdelka Natureta v kozarcu in Agro Rešet nimata navedenega podatka niti o poreklu zelja niti o državi proizvodnje.
Plastika ali kozarec?
Trajnost je širok pojem in vključuje številne dejavnike, ki jih lahko razumemo na različne načine.
Pomemben del ocene trajnostnega vidika je analiza embalaže, pri čemer smo upoštevali:
- vrsto materiala (steklo/plastika),
- težo embalaže,
- možnost ponovne uporabe,
- možnost reciklaže in oblikovanje (npr. temni elementi, ki zmanjšajo možnost reciklaže).
Na splošno je steklo pri tem dobilo nekoliko boljšo oceno, medtem ko so plastične vrečke prejele najslabšo.
Izdelki z ekološkim certifikatom so redki
Le izdelek BioZone (Mercator) v plastični posodi je imel certifikat Zeleni List (EU), zaradi česar je prejel najvišjo oceno za trajnost.
Cena ni zanesljiv pokazatelj kakovosti
Za kilogram predpakiranega kislega zelja (zelje + zelnica) boste v povprečju odšteli 2,70 evra.
V steklenih kozarcih je v povprečju nekoliko dražje, medtem ko je v plastični posodi cenejše, pri čemer na ceno verjetno vpliva tudi količina – v posodi ga je običajno 1 kg, v kozarcu pa okrog 400 g.
Pri primerjavi cen ne pozabite upoštevati cene neto ploda, da ne boste plačevali za vodo.
Cena ni zanesljiv pokazatelj kakovosti, saj najboljši izdelek ni nujno tudi najdražji, medtem ko so najdražji pogosto povprečni. Povsem v vrhu našega ocenjevanja je tako kislo zelje z najnižjo ceno na kilogram, takoj za njim pa najdražje kislo zelje, ki se edino ponaša s certifikatom ekološke pridelave.
Naš nasvet
- Zelje je vir soli, zato izberite izdelek z manj soli. V jedeh ga kombinirajte z živili z manj soli (npr. stročnice, nepredelano meso) in ne s procesiranimi mesnimi izdelki (npr. klobasa).
- Preberite seznam sestavin in izberite kislo zelje brez aditivov ali vsaj brez konzervansov.
- Pasterizirano kislo zelje izberite predvsem takrat, ko ga nameravate uporabiti za kuhanje ali pa ga kupujete na zalogo, ker ima daljši rok trajanja. Za sprotno porabo in za uživanje svežega (v solati) je bolj primerno nepasterizirano.
- Če razmišljate o domači fermentaciji zelja, se pred tem posvetujte z izkušeno osebo, saj se lahko med fermentacijo ob nepravilnih pogojih razrastejo tudi neželeni mikroorganizmi. Vsekakor ne uživajte fermentirane hrane, ki je neprijetnega vonja, okusa ali neobičajne barve.
Preberite še: Sol v kislem zelju ni le za okras