V okviru tokratnega primerjalnega ocenjevanja grških jogurtov in jogurtov grškega tipa smo pregledali 31 izdelkov v slovenskih trgovinah, ki se na prvi pogled zdijo precej podobni. A pogled na hranilno tabelo, državo proizvodnje in označbo pokaže precejšnje razlike med njimi. Na ocenjevanju se niso vsi dobro odrezali.
Grški jogurti in jogurti grškega tipa so v zadnjih letih preplavili trgovske police. Priljubljeni so zaradi goste kremaste teksture in osvežilnega okusa, uporabimo pa jih lahko tako v sladkih kombinacijah s sadjem, kosmiči ali medom kot tudi v slanih jedeh, omakah in namazih.
Izdelke smo ocenili na podlagi hranilne sestave, označbe in trajnostnega vidika. Pri hranilni sestavi smo največ pozornosti namenili vsebnosti beljakovin in nasičenih maščobnih kislin, pri trajnostnem vidiku pa embalaži in oddaljenosti države proizvodnje.
Rezultati ocenjevanja:
- 2 izdelka sta dobila oceno zelo dobro,
- 8 izdelkov je dobilo oceno dobro,
- 8 izdelkov je dobilo oceno povprečno,
- 13 izdelkov je dobilo oceno pomanjkljivo.
Grški ali jogurt grškega tipa?
Poimenovanji »grški jogurt« in »jogurt grškega tipa« se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar ne pomenita istega. Ključna razlika je v poreklu: poimenovanje »grški jogurt« se uporablja za jogurt, proizveden v Grčiji, medtem ko se za podobne izdelke, proizvedene drugje, uporabljajo izrazi, kot sta »jogurt grškega tipa« ali »jogurt na grški način«.

Za grški jogurt je značilna gosta in kremasta tekstura, ki jo tradicionalno dosežejo tako, da jogurt po fermentaciji odcedijo, pri čemer se odstrani del sirotke. S tem se zmanjša predvsem vsebnost vode, kar poveča delež suhe snovi in koncentracijo beljakovin v končnem izdelku. Takšen jogurt ima zato praviloma večjo vsebnost beljakovin kot običajen.
Jogurt grškega tipa posnema predvsem značilno gosto in kremasto teksturo grškega jogurta. Ta je lahko dosežena z odcejanjem, lahko tudi z drugačnim proizvodnim postopkom ali z uporabo dodatnih mlečnih sestavin, denimo smetane ali mleka v prahu. Jogurti grškega tipa zato nimajo nujno enake sestave ali hranilne vrednosti kot grški jogurti.
Ime izdelka nam torej pove predvsem nekaj o njegovem poreklu oziroma tipu, ne pa tudi o hranilni sestavi oziroma načinu proizvodnje.
Velik razpon vsebnosti beljakovin
Grški jogurti, vključeni v ocenjevanje, vsebujejo od 5,3 do 10 g beljakovin na 100 g, medtem ko je pri jogurtih grškega tipa razpon precej večji, od 2,9 do 10,3 g/100 g. Večje razlike so torej predvsem znotraj skupine jogurtov grškega tipa, kjer lahko naletimo na izdelke z malo ali pa veliko beljakovinami. Poimenovanje »grški« ali »grški tip« zato samo po sebi še ne pove, koliko beljakovin izdelek vsebuje – to je najbolje preveriti v hranilni tabeli.
Največ beljakovin med vsemi pregledanimi izdelki vsebuje Fage, Total z 0 % mlečne maščobe (m. m.) in z 10,3 g beljakovin na 100 g. Visoke vrednosti ima tudi Kolios, Hercules High Protein Greek Yogurt z 0 % m. m. (10 g/100 g), Fage, Total z 2 % m. m. (9,9 g/100 g) in Fage, Total s 5 % m. m. (9 g/100 g).
Še večje razlike pri vsebnosti maščob
Vsebnost maščob v grških in jogurtih grškega tipa se močno razlikuje. Najdemo takšne, ki so skoraj povsem brez maščob, do takšnih ki jih vsebujejo okrog 10 %. Z večjo vsebnostjo maščobe se poveča tudi vsebnost nasičenih maščobnih kislin in energije. Pri ocenjevanju smo zato posebno pozornost namenili prav nasičenim maščobnim kislinam.
Največ nasičenih maščobnih kislin med grškimi jogurti vsebuje Mevgal, Original Griechischer Sahne Joghurt z 10 % m. m. (7,5 g/100 g), med jogurti grškega tipa pa Aretos (Mercator), jogurt na grški način z 10 % m. m. (6,9 g/100 g). Na drugi strani jogurti brez maščob, označeni z 0 % m. m., nasičenih maščobnih kislin ne vsebujejo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da nasičene maščobne kisline prispevajo največ 10 % dnevnega energijskega vnosa, še bolje pa manj, ter da jih v prehrani nadomeščamo predvsem z nenasičenimi maščobami. Pri energijskem vnosu 2000 kcal to pomeni največ 22 gramov na dan. Jogurt, ki vsebuje 7 gramov nasičenih maščobnih kislin na 100 gramov, že s 100-gramsko porcijo prispeva približno tretjino te količine.
To ne pomeni, da moramo vedno izbrati izdelek brez maščobe. Je pa pri rednem uživanju smiselno izbrati izdelke z manjšo vsebnostjo maščob, če so na voljo.
Kje je seznam sestavin?
Številni pregledani izdelki so brez seznama sestavin. Odsotnost tega ključnega podatka je zakonsko dovoljena izjema. Uredba (EU) št. 1169/2011 namreč določa, da seznama sestavin pri fermentiranih mlečnih izdelkih ni treba navesti, če izdelku niso dodane druge sestavine razen mlečnih sestavin, encimov za živila in mikrobioloških kultur, potrebnih za proizvodnjo. Pri teh izdelkih navedba mleka kot alergena ni obvezna, če lahko že iz imena živila jasno razberemo njegovo prisotnost.

Med pregledanimi izdelki nismo zasledili drugih dodanih sestavin. Kjer je bil seznam sestavin naveden, so izdelki poleg mleka vsebovali le druge mlečne sestavine, kot so smetana, mleko v prahu ali mlečne beljakovine, ter mikrobiološke kulture.
Le dva proizvedena v Sloveniji
Pri trajnostnem vidiku smo preverili tudi kraj proizvodnje. Ta sicer sam po sebi ne odraža celotnega okoljskega odtisa izdelka, saj ne sporoča porekla mleka, načina proizvodnje ali transportne poti, lahko pa služi kot grob pokazatelj dolžine transportnih poti do slovenskega trga.
Od 31 pregledanih izdelkov sta le dva proizvedena v Sloveniji: Zelene doline, Mythos, grški tip jogurta z 10 % m. m., in MU, Athentikos z 10 % m. m. Preostali so iz Grčije, Avstrije, Francije, Hrvaške, Nemčije, Slovaške, Poljske in Srbije.
Nekateri več kot petkrat dražji
Velika ponudba pomeni tudi velik cenovni razpon. Pakiranja so različnih velikosti, zato je za primerjavo najbolj pomembna cena na kilogram in ne cena posameznega lončka. Cene pregledanih izdelkov so se gibale od 2,49, pa vse do 13,30 €/kg.
Grški so v povprečju dražji od jogurtov grškega tipa, kar je lahko deloma posledica tradicionalnega postopka izdelave, pri katerem je zaradi odcejanja sirotke za enako količino končnega izdelka potrebnega več mleka.
Katere izdelke izbrati?
Med grškimi jogurti se je najbolje odrezal Kolios, Hercules High Protein Greek Yogurt z 0 % m. m, med jogurti grškega tipa pa Spar Natur*pur, Bio-Jogurt Griechischer Art z 2 % m. m.
K boljši skupni oceni so prispevali predvsem ugodna hranilna sestava, več beljakovin, manj nasičenih maščobnih kislin in tudi ustrezna označba.
To ne pomeni nujno, da so najbolje ocenjeni izdelki tudi najboljši po okusu. Senzoričnih lastnosti v okviru tega ocenjevanja nismo vrednotili, med izdelki pa so lahko precejšnje razlike v intenzivnosti okusa, kislosti, kremoznosti in gostoti. Pri končni izbiri je zato zelo smiselno upoštevati tudi osebne preference za okus.
Naš nasvet
- Izbirajte jogurte z manj maščobe, saj boste tako praviloma zaužili manj nasičenih maščobnih kislin.
- Primerjajte vsebnost beljakovin na 100 gramov, saj so razlike med izdelki velike.
- Ne sodite samo po imenu, saj oznaki »grški« ali »grški tip« ne povesta veliko o sestavi ali hranilni vrednosti.
- Primerjajte ceno na kilogram, saj je lahko jogurt v večjem pakiranju občutno cenejši od tistega v manjšem.
Preberite tudi: Grški jogurt, skyr, navadni jogurt … v čem se razlikujejo?

